9. 2. 2017

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske uprave Kranj, na seji 9. februarja 2017

odločilo:

Za odločanje o obdolžilnem predlogu Policijske uprave Kranj št. 092-92/2015/6 z dne 19. 8. 2015 je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelj prekrškovnega postopka je zoper kršitelja pri prekrškovnem organu Policijski postaji Škofja Loka (v nadaljevanju prekrškovni organ) vložil predlog za začetek postopka o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), ker naj bi parkiral traktor deloma na zasebnem zemljišču, ki ni bil v njegovi lasti, deloma pa na javni poti. Prekrškovni organ je ocenil, da je bilo dejanje izvršeno na zasebnem zemljišču in da ne izpolnjuje znakov prekrška, zato je na podlagi prve alineje četrtega odstavka 51. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1) odločil, da ne bo izdal odločbe o prekršku. Nadzorni organ prekrškovnega organa Sektor uniformirane policije Policijske uprave Kranj je na predlog predlagatelja prekrškovnega postopka preizkusil postopek prekrškovnega organa in ugotovil, da je predlog predlagatelja (ob sicer drugačni pravni kvalifikaciji dejanja) utemeljen, zato je po drugem odstavku 103. člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri Okrajnem sodišču v Kranju zaradi prekrška po 12. točki četrtega odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo – ZPrCP).

2.Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom št. PR-372/2015 z dne 27. 1. 2016 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Policijski upravi Kranj kot pristojnemu prekrškovnemu organu. V sklepu je navedlo, da v konkretnem primeru ni podan nobeden od položajev iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, v katerih hitri postopek ni dovoljen, in da zato ne gre za prekršek, o katerem odloča sodišče v rednem sodnem postopku. Po presoji sodišča mora v takem primeru nadzorni organ, ki nasprotuje odločitvi prekrškovnega organa, skladno z drugim odstavkom 103. člena ZP-1 odločiti, ali se bo vodil hitri postopek ali pa se odločba o prekršku ne bo izdala.

3.Policijska uprava Kranj, ki je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti, meni, da organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, ni pristojen za vsebinsko odločanje v postopku o prekršku, prav tako pa tudi ne sme zadeve vrniti prekrškovnemu organu v nadaljnjo obravnavo. Po oceni Policijske uprave Kranj ima nadzorni organ po drugem odstavku 103. člena ZP-1 samo dve možnosti: ali odloči, da pogoji za vložitev obdolžilnega predloga niso podani, ali pa vloži obdolžilni predlog pred pristojnim sodiščem. Policijska uprava Kranj zato meni, da za odločanje o prekršku ni pristojna, ampak je prisojno sodišče. Ob tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. P-1/14 z dne 4. 6. 2015.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi (t. i. negativni kompetenčni spor), lahko organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen, zahteva rešitev spora glede pristojnosti po drugem odstavku 61. člena ZUstS.

5.Med Policijsko upravo Kranj in sodiščem ni sporno, da gre za prekršek, o katerem je po prvem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZP-1 v izhodišču pristojen odločiti prekrškovni organ v hitrem postopku in ne sodišče v rednem sodnem postopku. Gre za spor o tem, ali lahko v položaju, ko je prekrškovni organ odločil, da postopka o prekršku ne bo začel, Policijska uprava Kranj, kot organ nadzora nad prekrškovnim organom, na podlagi drugega odstavka 103. člena ZP-1 vstopi kot upravičeni predlagatelj rednega sodnega postopka. Iz sklepa sodišča izhaja, da je organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, na podlagi te določbe upravičeni predlagatelj rednega sodnega postopka le glede prekrškov, glede katerih po drugem odstavku 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen, medtem ko je po stališču Policijske uprave Kranj nadzorni organ prekrškovnega organa upravičen vložiti obdolžilni predlog tudi v primerih, v katerih bi prekrškovni organ sicer vodil hitri prekrškovni postopek.

6.Ustavno sodišče je o tem vprašanju že sprejelo stališče v odločbi št. P-1/14.[1] V navedeni odločbi je pojasnilo, da pri vprašanju, ali sme nadzorni organ prekrškovnega organa po drugem odstavku 103. člena ZP-1 pri sodišču vložiti obdolžilni predlog tudi v primerih, ko sicer ne gre za nobenega od položajev iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, sploh ne gre za vprašanje pristojnosti, temveč za vprašanje, ali je nadzorni organ upravičeni predlagatelj rednega sodnega postopka. Vsebina in namen 103. člena ZP-1 (ki je uvrščen v poglavje o rednem sodnem postopku) namreč nista v razmejevanju pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi, temveč v opredelitvi upravičenih predlagateljev rednega sodnega postopka. To velja tudi glede drugega odstavka 103. člena ZP-1, ki (po objektivni plati) opredeljuje pogoje in obseg upravičenja organa, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, da kot subsidiarni upravičeni predlagatelj rednega sodnega postopka prevzame pregon prekrška in z vložitvijo obdolžilnega predloga sam zahteva začetek postopka pred sodiščem. O vprašanju, ali je podan predlog upravičenega predlagatelja, pa je pristojno odločiti sodišče v okviru t. i. predhodnega preizkusa obdolžilnega predloga.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o obdolžilnem predlogu Policijske uprave Kranj pristojno Okrajno sodišče v Kranju.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica

[1]Na stališče iz te odločbe se je Ustavno sodišče sklicevalo tudi v odločbah št. P-3/14 z dne 2. 6. 2016 in št. P-5/14 z dne 2. 6. 2016.