Jedro

Sodišče je dne 9. 12. 2016 prejelo vlogo tožnika, ki je sestavljena v tujem jeziku, iz nje pa ne izhaja, da bi tožnik imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanil sodišče, vloge pa tudi ni mogoče šteti kot predložitev slovenskega prevoda tožbe, opremljenega z lastnoročnim podpisom tožnika. Tožnik tako do 30. 12. 2016, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Naslovno sodišče je na podlagi petega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku od Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada prejelo tožbo tožnika, katero je tožnik vložil zaradi verifikacije deviznih vlog. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožnik v tujini, to je v Republiki Hrvaški, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Tožba je zapisana v tujem jeziku. Tožnik je predložil tudi izpodbijani sklep.

2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Po določbah prvega odstavka 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže; sklep o tem se tožniku vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

4. V skladu s prvim odstavkom 104. člena ZPP mora stranka tožbo in tudi druge vloge pri sodišču vložiti v slovenskem jeziku. Če tega ne stori, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za nerazumljive vloge (drugi odstavek 104. člena ZPP) in sicer zahteva od tožnika, da mora vlogo popraviti, če je nerazumljiva (prvi odstavek 108. člena ZPP). Če tožnik tožbe ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP). Tudi sam ZUS-1 v prvem odstavku 31. člena sodišču nalaga, da v primeru, če je tožba nerazumljiva, od tožnika zahteva, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, in ga pouči, kako naj to napravi, ter ga opozori na posledice, če tega ne stori.

5. Sodišče je tožniku s sklepom I U 1652/2016-4 z dne 29. 11. 2016 na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožniku pošlje sklep I U 1652/2016-3 z dne 29. 11. 2016, s katerim je sodišče tožniku naložilo, da mora v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenovati svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče ter da naj sodišču v roku 30 dni od vročitve tega sklepa predloži slovenski prevod tožbe, opremljen z lastnoročnim podpisom tožnika. Sodišče je tožnika opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30-dnevnem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom navedenega sklepa.

6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 1652/2016-3 z dne 29. 11. 2016 vročen dne 30. 11. 2016, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bil tožnik tudi obveščen (začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je oba zgoraj navedena sklepa poslala tožniku skupaj z dopisom z dne 30. 11. 2016, kar je tožnik prejel dne 5. 12. 2016). Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 30. 12. 2016. 7. Sodišče je dne 9. 12. 2016 prejelo vlogo tožnika, ki pa je sestavljena v tujem jeziku, iz nje pa ne izhaja, da bi tožnik imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanil sodišče, vloge pa tudi ni mogoče šteti kot predložitev slovenskega prevoda tožbe, opremljenega z lastnoročnim podpisom tožnika. Tožnik tako do 30. 12. 2016, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravil pomanjkljivosti tožbe, kot mu je to naložilo sodišče, zato je sodišče tožnikovo tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.