Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:
1.Udeleženca postopka sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata sina A. A., starega dve leti. V teku je postopek zaradi dodelitve otroka, določitve preživnine in stikov. Prvostopenjsko sodišče je 28. 8. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je A. A. začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi, začasno ukinilo očetove stike z otrokom ter očetu naložilo začasno plačevanje preživnine 150 EUR mesečno.
2.Nasprotni udeleženec je 13. 3. 2025 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se preživnina zniža na 80 EUR mesečno; kot razlog je navedel, da je bil pravnomočno obsojen na tri leta in štiri mesece zapora in da bo napoten na prestajanje zaporne kazni, zato ne more pridobivati dohodka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo.
3.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava. Tudi celovito in trajnejše poslabšanje materialnih zmožnosti katerega od staršev je lahko razlog za spremembo začasne odredbe o preživnini. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede preživninskih sposobnosti nasprotnega udeleženca, ki nima prihrankov, ne razpolaga s premoženjem večje vrednosti in je od 31. 3. 2025 na prestajanju zaporne kazni. Sodišče je zmotno ocenilo, da ni predložil zadostnih podatkov o svojem premoženju, prihodkih in odhodkih.
4.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Med drugim navaja, da posledic kaznivega dejanja ni dopustno tolmačiti v škodo otroka. Preživninski zavezanec trditev o slabem materialnem stanju ni podprl z nobenim realnim relevantnim dokazom, zamolčal pa je, da prejema dodatek za vojne veterane v višini 225 EUR, da ima v lasti med drugim motorno kolo Honda ... ter osebni avto Ford ..., nepremičnine pa je viciozno prenesel na sorodnike, da bi se izognil izpolnjevanju preživninskih obveznosti.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so starši dolžni po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka tudi pred svojimi ostalimi premoženjskimi obveznostmi in interesi, zato zgolj dejstvo, da preživninski zavezanec ne more pridobivati dohodkov, še ne zadošča za sklep, da je treba njegovo preživninsko obveznost zmanjšati ali ukiniti. Prav tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni podal navedb o svojih celotnih materialnih zmožnostih (primerjaj 189. člen Družinskega zakonika1), niti kakršne koli dokumentacije, s katero bi izkazal stanje svojih morebitnih prihrankov, niti podatkov o premičnem in nepremičnem premoženju. Teh zaključkov pritožba konkretizirano ne izpodbija, temveč le pavšalno navaja, da je sodišče zmotno ocenilo, da ni predložil zadostnih podatkov o svojem premoženju, prihodkih in odhodkih.
7.Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3. Tega trditvenega in dokaznega bremena nasprotni udeleženec ni zmogel, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlogu za znižanje preživnine ne ugodi.
8.Zato so pritožbene navedbe glede načelnih pogojev za znižanje preživnine ter v zvezi s tem citirana sodna praksa za odločitev v tem postopku nepomembni. Iz istega razloga se pritožbeno sodišče tudi ni ukvarjalo z navedbami predlagateljice iz odgovora na pritožbo, kakšne prihodke in premoženje je nasprotni udeleženec domnevno zamolčal.
9.Glede na vse povedano in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
-------------------------------
1Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.
2Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
3Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 189, 197
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.