Jedro

Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik vložil drugačen predlog od tistega, o katerem je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo. Ni namreč pritrditi v pritožbi zatrjevanemu, da ponujena varščina v višini 30.000,00 EUR in razlaga, da s plačilom takšne varščine tožencu ne more nastati nikakršna škoda, predstavlja novo dejstvo in okoliščino, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje nov predlog za izdajo začasne odredbe meritorno obravnavati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo (ponovni) predlog za izdajo začasne odredbe z vsebino, ki glasi: "Pri poslovnem deležu tožeče stranke v družbi V. Gostinstvo, trgovina, storitve, d.o.o., matična številka: …..., vpisanem pod zap. št. deleža: …., osnovni vložek: …... EUR, delež v odstotku ali ulomku: 100,0000 %, se dovoli izbris omejitve z naslednjo vsebino: "1. Na podlagi Notarskega zapisa Sporazuma o ugotovitvi obstoja dolga in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v smislu 190. člena Stvarnopravnega zakonika, opr. št. SV …./16 z dne 8. 7. 2016, ki ga je sestavila notarka B. iz Maribora, se v zavarovanje denarne terjatve zastavnega upnika do zastavnega dolžnika - zastavitelja, in sicer v višini ….. EUR, z zapadlostjo v roku najkasneje do vključno 8. 1. 2018 ter v primeru zamude s plačilom terjatve, z zakonitimi zamudnimi obrestmi v višini zakonsko predpisane obrestne mere zamudnih obresti, obračunanimi od zamude dalje do plačila ter z obrestmi in vsemi pripadki ter morebitnimi stroški, ki bi jih zastavni upnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve, vpiše: - zastavna pravica in zaznamuje neposredna izvršljivost Notarskega zapisa Sporazuma o ugotovitvi obstoja dolga in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v smislu 190. čl. Stvarnopravnega zakonika, opr. št. SV .../16 z dne …... 2016 notarke B. iz Maribora in - prepoved odtujitve in dodatne obremenitve poslovnega deleža, vse v korist zastavnega upnika: B. - K., gostinstvo, proizvodnja, trgovina, igre na srečo, druge poslovne dejavnosti in storitve, d.o.o., U. t. ..., 2000 Maribor, matična številka ......., ID št. za DDV: SI …...."

2. Začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnosti odločitve sodišča v pravdnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 29/2017 vodi med pravdnima strankama zaradi izstavitve izjave za izbris pravice tretjega na poslovnem deležu. 3. Ugovor tožeče stranke ne zadrži izvršitve te začasne odredbe." (I. točka izreka). Odločilo je še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka zavarovanja (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) in se z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da izpodbijana odločitev temelji na zmotno ugotovljeni okoliščini, da sta tožnikova predloga za izdajo začasne odredbe enaka. Pojasnjuje, da je s prvotnim predlogom za izdajo začasne odredbe predlagal začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, pri čemer je v predlogu verjetno izkazal, da nedenarna terjatev na izbris zastavne pravice in prepovedi razpolaganja obstoji, poleg tega pa tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode in da so torej izpolnjeni pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Podrejeno je predlagal, naj sodišče določi varščino, katero bo plačal tožnik za škodo, ki bi jo utegnila utrpeti tožena stranka (v nadaljevanju toženec) z izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je naložilo tožniku plačilo varščine v znesku ...,00 EUR, kolikor znašajo stroški izbrisa zastavne pravice in prepovedi razpolaganja. Tožnik je varščino takoj plačal z namenom, da bo sodišče čim prej izdalo začasno odredbo. Sledil je sklep sodišča, s katerim je bil tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, navkljub plačilu varščine v znesku ...,00 EUR, ki jo je določilo sodišče. Tožnik se zoper ta sklep ni pritožil, ker bi to ponovno podaljšalo postopek za izdajo začasne odredbe in pričakujoč, da njegovi pritožbi ne bi bilo ugodeno ravno iz razloga, ker varščina, ki jo je določilo sodišče, ne bi zadostovala za škodo, ki bi jo utegnil toženec utrpeti z izdajo začasne odredbe. Tožnik je zato vložil nov, drugačen predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi 275. člena ZIZ, v katerem je sam predlagal, da namesto varščine v znesku ….,00 EUR, na katerem temelji sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe I Pg 29/2017 z dne 20. 3. 2017, ki je postal pravnomočen dne 4. 4. 2017, naj sodišče odloči, da je tožnik kot pogoj za izdajo začasne odredbe dolžan položiti znesek 30.000,00 EUR in utemeljil, da s plačilom tega zneska toženec ne more utrpeti prav nikakršne škode oziroma bi bila s plačilom varščine zavarovana vsa škoda, ki bi jo utegnil utrpeti upnik zaradi izdaje začasne odredbe. V pritožbi zoper sklep, ki je temeljil na plačilu 121,00 EUR varščine, tožnik česa takega ne bi mogel zatrjevati. S plačilom varščine v znesku 30.000,00 EUR za toženca ne more nastati nikakršna posledica, saj bi v primeru, da bi se v pravdnem postopku izkazalo, da tožnikova zahteva za izbris hipoteke in prepovedi razpolaganja ni utemeljena, ker terjatev toženca do tožnika ni poplačana, varščina zadostuje za poplačilo celotne toženčeve terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico in prepovedjo razpolaganja na poslovnem deležu v družbi V., d.o.o. Tako se izkaže za nemogoče, da bi toženec utrpel z izdajo predlagane začasne odredbe kakršnokoli škodo, vzpostavitev prejšnjega stanja z vpisom zastavne pravice in prepovedi na poslovnem deležu pa ni potrebna in ne možna, saj bo tožencu z varščino poplačana celotna njegova terjatev, ki je zavarovanja z vpisom zastavne pravice in prepovedi. S poplačilo zavarovane terjatve pa zastavna pravica ex lege preneha. Tožnik je torej vložil drugačen predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je konkretiziral in utemeljil, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 275. člena ZIZ proti plačilu varščine 30.000,00 EUR, med tem ko ob varščini, ki jo je sodišče določilo na 121,00 EUR ni mogoče zatrjevati, da upnik ne more utrpeti škode zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe. To pa nedvomno predstavlja novo dejstvo in okoliščino. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja:

5. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik vložil drugačen predlog od tistega, o katerem je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo. Ni namreč pritrditi v pritožbi zatrjevanemu, da ponujena varščina v višini 30.000,00 EUR in razlaga, da s plačilom takšne varščine tožencu ne more nastati nikakršna škoda, predstavlja novo dejstvo in okoliščino, zaradi katere bi moralo sodišče prve stopnje nov predlog za izdajo začasne odredbe meritorno obravnavati.

6. Ne drži namreč pritožbena razlaga, da je bila pravnomočno zavrnjena začasna odredba zavrnjena zgolj z obrazložitvijo, da posledic začasne odredbe za toženca ni mogoče odpraviti in vzpostaviti prejšnjega stanja. Sodišče prve stopnje je v sklepu I Pg 29/2017 z dne 20. 3. 2017 namreč ob obravnavanju predloga za izdajo začasne odredbe po 275. členu ZIZ obrazložilo, da kljub plačilu varščine izdaja začasne odredbe v obravnavani zadevi ni možna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu izpostavlja, da je tožnik v ponovnem predlogu za izdajo začasne odredbe z istimi razlogi in na isti dejanski podlagi predlagal le, da bo založil celoten znesek terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico in prepovedjo odtujitve in obremenitve zadevnega poslovnega deleža. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ponudba zgolj višjega zneska varščine ne pomeni relevantne spremembe dejanske in trditvene podlage v razmerju do predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. Bistvo obrazložitve, na kateri temelji pravnomočno zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, namreč predstavlja stališče, da kljub plačilu varščine v skladu z 275. členom ZIZ izdaja regulacijske začasne odredbe v obravnavani zadevi ni možna. Sodišče prve stopnje tedaj predloga za izdajo začasne odredbe ni zavrnilo zaradi prenizke varščine, pač pa zato, ker je menilo, da izdaja začasne odredbe v obravnavanem primeru, ko gre za regulacijsko začasno odredbo, po 275. členu ZIZ ni mogoča. 8. Ali je takšna presoja in stališče, ki ga je sodišče prve stopnje v zadevnem pravnomočnem sklepu zavzelo, pravilna ali ne, ne more biti predmet presoje v okviru obravnavane pritožbe. Dejstvo pa je, da je sodišče prve stopnje s sklepom I Pg 29/2017 z dne 30. 3. 2017 odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe na identični dejanski in pravni podlagi kot jo je tožnik ponudil z novim predlogom za izdajo začasne odredbe, saj se je vprašanje varščine presojalo že v okviru prvega predloga za izdajo začasne odredbe in se je, ne glede na njeno višino, glede na obrazložitev pravnomočnega sklepa in stališča, ki ga je v zvezi z varščino zavzelo sodišče prve stopnje, za predmetno zadevo izkazalo za nerelevantno.

9. Ker je bilo torej vprašanje varščine predmet presoje že v okviru prvega predloga za izdajo začasne odredbe, zgolj ponudba višje varščine ob stališču, da navkljub (vsakršni) varščini v obravnavani zadevi izdaja začasne odredbe ni mogoče, ne predstavlja okoliščine, ki bi novemu predlogu za izdajo začasne odredbe dajala drugačno dejansko in pravno naravo.

10. Odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, se tako izkaže za materialnopravno pravilna, zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik, neuspešen s pritožbo, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).