Jedro

Stranka lahko z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahteva pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 141874/2010 z dne 13. 10. 2010 pustilo v veljavi tudi v I. (glavnica) in III. točki (izvršilni stroški) izreka.

2. Zoper navedeno sodbo se iz razlogov bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 338. člena ZPP) pritožuje toženka s predlogom, da sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Strinja se z ugotovljenim dejanskim stanjem ter priznava tožbeni zahtevek tožeče stranke, vendar meni, da bi sodišče v konkretnem primeru moralo upoštevati materialno pravno pobotanje, ki je nastopilo dne 7. 11. 2011. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj likvidnost terjatve ni materialnopravni pogoj za pobot. Dodaja, da iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 42/1997, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja le, da mora biti v pobot uveljavljanja terjatev ugotovljena natančno, kar ne pomeni, da mora biti pravnomočno izkazana v sodnem postopku. Sklicuje se tudi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 598/2010 z dne 18. 5. 2010. Sodišče bi bilo pri presoji vtoževane terjatve v luči načela vestnosti in poštenja dolžno upoštevati, da je bila toženka tista, ki je bila primorana tožnico tožiti zaradi nastale škode v znesku 50.626,80 EUR.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi vztraja na svojem stališču, da je v konkretnem primeru terjatev tožeče stranke pobotana s terjatvijo, ki jo toženka uveljavlja v drugem pravdnem postopku. Ob tem se sklicuje na materialnopravno pobotanje, ki ga v določbah 311. do 318. člena opredeljuje Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Ta sicer likvidnosti terjatev kot pogoja za pobot terjatev ne določa, vendar pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča likvidnost eden od elementov, ki ga je vnesla sodna praksa. Ta poleg pogoja vzajemnosti, istovrstnosti in zapadlosti, zahteva še iztožljivost in likvidnost terjatev, ki sta predmet pobotanja. Glede na navedeno lahko stranka z ugovorom izpolnjene obveznosti (ugasle pravice) uspe le, če dokaže, da je njena terjatev nesporna in natančno določena.(1) Zakon (in tudi sodna praksa(2)) sicer ne zahtevata, da bi morala biti takšna terjatev ugotovljena v postopku, ki je pravnomočno končan, zahtevata pa, da je ta natančno ugotovljena oziroma da ta očitno obstoji. Ker v konkretnem primeru terjatev tožene stranke v času pobotne izjave dne 7. 11. 2011 ni očitno obstajala, saj ji je tožeča stranka nasprotovala, je odločitev sodišča prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna. Tožnica namreč obstoju terjatve nasprotuje tako po temelju kot tudi po višini, njene očitnosti pa ne izkazuje niti račun št. 2081150 z dne 10. 12. 2008 (priloga B8), saj je ta izdan s strani tožene stranke in brez izvedbe drugih dokazov obstoja terjatve tožene stranke ne potrjuje. Ob ugotovljenem dejstvu, da terjatev tožnice obstoji, saj jo tožena stranka priznava tako po temelju kot po višini, je tudi po stališču pritožbenega sodišča v skladu z načelom vestnosti in poštenja, da tožnica svojo terjatev dobi poplačano v najkrajšem možnem roku. Prekinitev postopka tako v konkretnem primeru ne bi bila smiselna, nasprotovala pa bi tudi načelu ekonomičnosti postopka.

7. Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnik s pritožbo ni uspel, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji. Odgovor na pritožbo tako ni bil potreben strošek in ga krije tožeča stranka sama (155. člen ZPP).

(1) Primerjaj Juhart, M. Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 392. (2) Primerjaj npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1265/2010 z dne 29. 11. 2010 in I Cpg 598/2010 z dne 18. 5. 2010