Jedro

Ob ugotovljeni takratni pripravljenosti obeh obdolžencev za medsebojni fizični obračun, je sodišče prve stopnje pravilno tudi zaključilo, da sta oba izvajala istočasen protipraven napad in zato ni pomembno, kdo je koga prvi udaril, saj potek dogodka kritičnega dne, ko sta obdolženca besedni prepir pričela oborožena eden z vejnikom, drugi z lopato, izključuje obstoj silobrana. Zato ugotavljanje, kdo izmed njiju je prvi pristopil k fizični obliki delovanja proti nasprotniku, niti ni pomembno.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega S. N. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in na 50.000,00 (petdeset tisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za kriva in sicer: obdolženega S. N. kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ; izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev in petnajst dni zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; obdolženega S. S. kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 137. členu KZ; izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; obdolžencema pa je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona (2. točka 370. člena ZKP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 370. člena ZKP) in zaradi odločbe o kazenski sankciji (4. točka 370. člena ZKP) pritožil zagovornik obdolženega S. N., ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; podrejeno pa tako, da mu izreče milejšo kazensko sankcijo.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb zagovornika obdolženega S. N. v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v izpodbijani sodbi ugotovilo pravilno in popolno ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo kazenski zakon. Ob, v postopku pred sodiščem prve stopnje nedvomno ugotovljenem dolgoletnem sporu med obdolžencema in vožnje obdolženega S. S. dan pred kritičnim dogodkom, je sodišče prve stopnje ob oceni zagovorov obeh obdolžencev in vseh izvedenih dokazov, kot izhaja iz obširnih razlogov izpodbijane sodbe, prepričljivo zaključilo, da je kritičnega dne (ob ponovni vožnji obdolženega S. S. s traktorjem po poti mimo zemljišča obdolženega S. N.), med obdolžencema prišlo ne le do besednega konflikta, temveč da sta oba obdolženca (oborožena eden z vejnikom, drugi z lopato) izkazala pripravljenost tudi fizično obračunati z nasprotnikom. Ob takšni takratni pripravljenosti obeh obdolžencev za medsebojni fizični obračun, je sodišče prve stopnje pravilno tudi zaključilo, da sta oba izvajala istočasen protipraven napad in zato ni pomembno, kdo je koga prvi udaril, saj potek dogodka kritičnega dne izključuje obstoj silobrana. Tako ni moč pritrditi navedbam v pritožbi, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko ni ugotavljalo kdo izmed njiju je prvi pristopil k fizični obliki delovanja proti nasprotiniku, dejansko stanje nepopolno ugotovilo in v posledici tega tudi nepravilno ocenilo, da obdolženi S. N. ni ravnal v silobranu.

Neutemeljena pa je pritožba zagovornika obdolženega S. N. tudi zoper odločbo o obdolžencu izrečeni kazenski sankciji. Pritožba ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na izbiro ali odmero kazenske sankcije. Ob ugotovitvi, da obdolženec dosedaj še ni bil kaznovan, je sodišče prve stopnje obdolžencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo. Pri določitvi kazni, ki je tudi po oceni sodišča druge stopnje primerna teži dejanja in stopnji obdolženčeve krivde, pa je kot nadaljno olajševalno okoliščino upoštevalo tudi, da je obdolženec sicer urejena oseba. Tudi preizkusna doba enega leta je dovolj dolga, da bo v njej obdolženec s svojim nadaljnim vedenjem lahko opravičil zaupanje sodišča, dano mu z izrekom te kazenske sankcije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženega S. N. zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka v škodo obdolžencev, na katere je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP. Povprečnino je sodišče druge stopnje odmerilo ob upoštevanju premožensjkih razmer obdolženega S. N. (ki je redno zaposlen in lastnik nepremičnin) ter trajanja in zamotanosti tega pritožbenega postopka).