13/2-1992

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 13/2-1992 obravnavalo pobudo Borisa Ostruha iz Celja in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti:

1.drugega odstavka 2. člena odloka Skupščine občine Celje o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje (Uradni list SRS, št. 43/85) ter

2.sklepov Izvršnega sveta Skupščine občine Celje o vrednosti točke (Uradni list RS, št. 7/91 in 8/91-I).

O B R A Z L O Ž I T E V

Pobudnik je dal pobudo za oceno zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega predpisa Skupščine občine Celje ter ustavnosti dveh sklepov njenega izvršnega sveta, temelječih na izpodbijani določbi odloka. Pobudnik meni, da drugi odstavek 2. člena odloka Skupščine občine Celje o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje, s katerim je občinska skupščina pooblastila izvršni svet za ugotavljanje valorizirane vrednosti točke pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni v skladu z določbo 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, p. 32/85 in 33/89), po kateri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določa občinska skupščina in ne njen izvršni svet. Sklepa izvršnega sveta, s katerima se ugotavlja vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za poslovne in stanovanjske površine, po njegovem mnenju zato nista zakonita. Poleg tega pobudnik meni, da je vrednost točke in njena uporaba s sklepoma določena za nazaj, kar ni v skladu z 261. členom ustave iz leta 1974.

Pobuda ni utemeljena.

Po 58. členu zakona o stavbnih zemljiščih se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim, kanalizacijskim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi občinska skupščina. Občinska skupščina na podlagi 61. člena zakona določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo, in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine, pri čemer upošteva zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih in merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Na navedeni zakonski podlagi je Skupščina občine Celje sprejela odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje (Uradni list SRS, št. 2/85), v katerem je predpisala merila za oblikovanje nadomestila ter določila, da se višina nadomestila določa z metodo točkovanja (15., 16. in 17. člen). Hkrati je določila tudi vrednost točke, ki je v času sprejetja odloka znašala 0,066 din (20. člen). S sprejetjem odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje je skupščina spremenila dotedanjo metodo izračunavanja valorizirane vrednosti točke, ki jo je izhodiščno določila sama, ter z izpodbijano določbo odloka pooblastila izvršni svet za ugotavljanje te vrednosti (1. in 2. člen).

Skupščina torej določanja vrednosti točke ni prepustila izvršnemu svetu, temveč ga je skladno z določbo 156. člena statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 6/82, 73/90 in 13/91) pooblastila za izvrševanje svojega predpisa.

Uprava za družbene prihodke, ki deluje na podlagi 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke (Uradni list SRS, št. 3/81 in 6/83), izdaja po določbi 62. člena zakona o stavbnih zemljiščih zavezancu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odmerno odločbo v zadnjem trimesečju tekočega leta, ko je znana vrednost točke nadomestila tudi za četrto trimesečje. Do izdaje te odločbe pa plačujejo zavezanci samo akontacije nadomestila na podlagi odmerne odločbe iz preteklega leta. Akontativni način plačevanja pomeni končni obračun in s tem tudi določitev končne obveznosti plačila ob zaključku leta, ko se zavezancu določi končna višina celoletne obveznosti plačila. Medletno (trimesečno) ugotovljena sprememba v višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zato nima retroaktivnega učinka, ker s tako spremembo obveznost zavezanca ni določena dokončno in tudi ne za nazaj.

Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče sklenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i kdr. Peter Jambrek