Jedro

V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Drugi odstavek 170. člena ZIZ velja smiselno tudi za zastavno pravico na stavbni pravici, saj se na podlagi fikcije stavbno pravico enači z zemljiščem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v višini 13.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2011 (I. točka izreka) in odločitev o preostalem delu zahtevka ter odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede procesne legitimacije tožeče stranke

5. Tožeča stranka v tej zadevi zaradi poplačila svoje terjatve do družbe M. d. o. o. - v stečaju zahteva plačilo neposredno od tožene stranke, dolžnice družbe M. d. o. o. - v stečaju. Zahteva torej plačilo terjatve neposredno od dolžnikovega dolžnika na podlagi prvega odstavka 120. člena ZIZ, ki med drugim določa, da s prenosom v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve. S prenosom terjatve v izterjavo pridobi upnik procesno aktivno legitimacijo, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev.(1) To pravico je tožeča stranka pridobila že z izdajo sklepa In 13/2010 z dne 10. 6. 2011, in ne šele z njegovo pravnomočnostjo, kar izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Nastanek pravnomočnosti sklepa o prenosu v izterjavo In 13/2010 dne 3. 2. 2012 z odločitvijo Višjega sodišča v Celju II Ip 497/2011 (priloga A7) je relevanten le z vidika, ali začetek stečajnega postopka nad dolžnikom (v konkretnem primeru M. d. o. o. - v stečaju) vpliva na postopek izvršbe glede na določilo 132. člena ZFPPIPP. Vendar v obravnavani zadevi sploh ne gre za tak primer. Ta okoliščina za obravnavano zadevo sploh ni pravno relevantna in je bilo to strankama že pojasnjeno z razveljavitvenim sklepom I Cpg 977/2014 z dne 19. 6. 2014, predhodno izdanim v tej zadevi. Sodišče prve stopnje zato ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko v razlogih sodbe ni ugotavljalo nastanka pravnomočnosti sklepa o prenosu v izterjavo. Tudi sicer pa je potrebno toženi stranki pojasniti, da predstavlja procesno sprenevedanje njeno ugovarjanje pravnomočnosti sklepa o prenosu v izterjavo. Tožena stranka je bila namreč stranka postopka pred Višjim sodiščem v Celju II Ip 497/2011 (njena pritožba je bila zavržena), ta sklep pa ji je bil s strani tožeče stranke (ponovno) vročen na naroku v obravnavani zadevi 25. 2. 2014 (r. št. 13), kjer v zvezi s tem vprašanjem ni podala nobenih konkretiziranih ugovorov.

Glede temelja zahtevka

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja, za pritožbeno odločanje relevantna dejstva: - tožena stranka (oziroma njen pravni prednik), kot lastnik nepremičnine, je z M. d. o. o. - v stečaju, kot pridobiteljem stavbne pravice, 15. 12. 2006 sklenil Pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za določen čas; - tožena stranka in M. d. o. o. - v stečaju sta 3. 10. 2007 sklenili Dodatek k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, s katerim sta podaljšali stavbno pravico do 15. 12. 2007; - tožena stranka in M. d. o. o. - v stečaju sta 5. 4. 2010 sklenili Dodatek št. 2 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice, s katerim sta dogovorili znesek nadomestila, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine v višini 26.510,00 EUR (drugi odstavek 257. člena SPZ), znesek nadomestila, ki ga mora lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnine v višini 26.510,00 EUR (drugi odstavek 263. člena SPZ) in zneska nato pobotala; - Okrajno sodišče v Velenju je 26. 3. 2010 izdalo sklep o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve In 13/2010, s katerim je tožeča stranka kot upnica (oziroma njena pravna prednica) pridobila zastavno pravico na stavbni pravici dolžnika M. d. o. o. - v stečaju, ta sklep pa je bil zaznamovan v zemljiški knjigi 29. 3. 2010; - Okrajno sodišče v Velenju je 26. 4. 2011 na podlagi sklepa In 13/2010 z dne 26. 3. 2010 izdalo sklep, s katerim je dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, tj. rubežem terjatev, ki jih ima dolžnik M. d. o. o. - v stečaju do svojega dolžnika (tožene stranke) iz naslova nadomestila, ki ga mora lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnine; - Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom In 13/2010 z dne 10. 6. 2011 to terjatev preneslo v izterjavo tožeči stranki; - na podlagi sklepa Dn 1313/2010 je bila (z učinkom od) 2. 4. 2010 iz zemljiške knjige izbrisana stavbna pravica.

7. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena SPZ). Stavbna pravica lahko nastane samo na podlagi pravnega posla, pri čemer je vpis v zemljiško knjigo konstitutivnega pomena (prim. prvi odstavek 257. člena SPZ). Prav tako je za prenehanje stavbne pravice konstitutivnega pomena izbris iz zemljiške knjige (prvi odstavek 260. člena SPZ). Stavbna pravica nastane z vpisom v zemljiško knjigo in preneha (šele) z izbrisom iz zemljiške knjige. Zato 5. 4. 2010 sklenjen dodatek št. 2 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice med toženo stranko in družbo M. d. o. o. - v stečaju, v katerem sta stranki tega dodatka „ugotovili“, da je stavbna pravica prenehala z dnem 15. 12. 2007, na prenehanje stavbne pravice nima nikakršnega učinka.

8. Tožeča stranka je 29. 3. 2010 pridobila zastavno pravico na stavbni pravici družbe M. d. o. o. - v stečaju na podlagi sklepa o izvršbi In 13/2010 z dne 26. 3. 2010, ko je bil navedeni sklep o izvršbi zaznamovan v zemljiški knjigi. V skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Drugi odstavek 170. člena ZIZ velja smiselno tudi za zastavno pravico na stavbni pravici, saj se na podlagi fikcije stavbno pravico enači z zemljiščem.(2)

9. Za zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi velja načelo pozitivnega publicitetnega učinka vpisov po prvem odstavku 6. člena ZZK-1. Prvi odstavek 6. člena ZZK-1 določa, da če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano. Tožeča stranka je tako z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi 29. 3. 2010 pridobila varovan položaj erga omnes zaradi publicitetnega učinka vpisov iz 6. člena ZZK-1. 10. Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje dalje izhaja, da je bila stavbna pravica izbrisana iz zemljiške knjige z učinkom od 2. 4. 2010. Tega dne je bila vpisana plomba Dn 1233/2010, s katero je sodišče začelo zemljiškoknjižni postopek izbrisa stavbne pravice (prim. prvi odstavek 134. člena ZZK-1). Prvi odstavek 135. člena ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V skladu s 5. členom ZZK-1 pa vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zato so zmotne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpostavlja šele dejanski izbris vknjižene stavbne pravice iz zemljiške knjige, neupoštevaje pri tem pravkar pojasnjeno pravilo o začetku učinkovanja takšnega izbrisa že z vpisom plombe.

11. Ker je tožeča stranka zastavno pravico na stavbni pravici pridobila 29. 3. 2010, izbris stavbne pravice pa učinkuje šele od 2. 4. 2010, je njen pravni položaj v zvezi z vtoževano terjatvijo varovan in zaradi prenehanja stavbne pravice ni v ničemer ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 264. člena SPZ po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik (v konkretnem primeru tožeča stranka) zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila. Pravica zastavnega upnika na stavbni pravici se ex lege pretvori v zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila, ki ga mora lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi prirasta zgradbe nepremičnini v skladu s 263. členom SPZ. Tožena stranka, bančna institucija, oziroma njeno poslovodstvo mora pri vodenju poslov ravnati s profesionalno skrbnostjo,(3) zato se v pritožbi ne more sklicevati na okoliščino, da ni bila seznanjena s tem, da je terjatev družbe M. d. o. o. - v stečaju do tožene stranke iz naslova pravice za plačilo nadomestila zastavljena (oziroma, da je zastavna pravica tožeče stranke na stavbni pravici, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, ex lege prešla v zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila).

12. Tožena stranka v pritožbi tudi utemeljuje, da je z družbo M. d. o. o. - v stečaju veljavno pobotala svojo terjatev iz naslova nadomestila, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine (drugi odstavek 257. člena SPZ) z nasprotno terjatvijo iz naslova nadomestila, ki ga mora lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice iz naslova povečanja tržne vrednosti nepremičnine (drugi odstavek 263. člena SPZ). Vendar je takšno sklepanje materialno pravno zmotno. Kot je bilo obrazloženo, se je zastavna pravica tožeče stranke na stavbni pravici družbe M. d. o. o. - v stečaju, ki jo je pridobila 29. 3. 2010, z njenim izbrisom 2. 4. 2010 ex lege pretvorila v zastavno pravico na terjatvi iz naslova nadomestila po drugem odstavku 263. člena SPZ. Dopustnost pobota tako zastavljene terjatve s svojo nasprotno terjatvijo iz drugega odstavka 257. člena SPZ pa je odvisna od izpolnitve pogojev iz 186. člena SPZ. Ta določa, da dolžnik zastavljene terjatve (tožena stranka) lahko uveljavlja proti zastavnemu upniku (tožeči stranki) enake ugovore, kot jih pri odstopu terjatve dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja proti prevzemniku. SPZ v 186. členu torej odkazuje na 421. člen OZ. Drugi odstavek 421. člena OZ pa določa, da lahko dolžnik (tožena stranka) uveljavlja proti prevzemniku (tožeči stranki) poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku (M. d. o. o. - v stečaju) do takrat, ko je zvedel za odstop. Ker se tožena stranka sklicuje na pobot, je treba upoštevati še 315. člen OZ, ki ureja pobot z odstopljeno terjatvijo. Prvi odstavek 315. člena OZ določa, da lahko dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom. Z njim lahko pobota tudi svoje terjatve do odstopnika, ki jih je pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, vendar le, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim (drugi odstavek 315. člena OZ).

13. Pravni položaj tožeče stranke zaradi učinkovanja publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1 na seznanjenost tožene stranke učinkuje od 29. 3. 2010; tedaj je bila tožena stranka seznanjena z odstopljeno terjatvijo tožeči stranki. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere se (smiselno) sklicuje tudi pritožba, pa izhaja, da je tožena stranka z družbo M. d. o. o. - v stečaju nadomestilo iz drugega odstavka 257. člena SPZ, tj. nadomestilo lastnika nepremičnine do imetnika stavbne pravice, dogovorila z dodatkom št. 2 z dne 5. 4. 2010. Ker je tožena stranka pridobila terjatev, ki jo uveljavlja v pobot, šele 5. 4. 2010, kar pa je po učinkovanju obvestila o odstopu z dne 29. 3. 2010, te v skladu s 315. členom OZ (v zvezi s 421. členom OZ in 186. členom SPZ) ni mogla veljavno pobotati.

Glede višine zahtevka v delni sodbi

14. Drugi odstavek 263. člena SPZ kogentno določa, da mora lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.

15. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v višini 13.255,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je z družbo M. d. o. o. - v stečaju z dodatkom št. 2 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice znesek nadomestila iz drugega odstavka 263. člena SPZ določila na 26.510,00 EUR; ugodilni del zahtevka torej znaša polovico tako določenega. Ker se je tožena stranka na višino nadomestila sama sklicevala na šesti strani odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje to dejstvo pravilno štelo kot priznano (drugi odstavek 214. člena ZPP).

Odločitev o pritožbi in stroški

16. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17. Ker gre za delno sodbo je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (164. člen ZPP).(4) Op. št. (1): Prim. VSL sklep III Ip 3112/2015 in VSL sklep III Ip 4013/2012. Op. št. (2): M. Juhart v M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 671. Op. št. (3): 28. člen ZFPPIPP in 263. člen ZGD-1 ter N. Plavšak, ZFPPIPP z uvodnimi pojasnili, GV Založba, Ljubljana 2008, komentar k navedenemu členu ZFPPIPP o vsebinski izenačenosti omenjenih standardov.

Op. št. (4): Prim. odločbo VS RS III Ips 140/2007.