Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženki sta tožnikovi sestri. Vsi trije so zakoniti dediči po njihovi teti (sestri njihovega pokojnega očeta). Ta je nekaj let pred smrtjo napisala oporoko, v kateri je prvi toženki kot oporočni dedinji naklonila hišo. Tožnik je bil v zapuščinskem postopku po pokojni teti napoten na pravdo zaradi ugotovitve obsega zapuščine. S tožbo je zahteval ugotovitev, da sporna nepremičnina ne spada v zapuščino.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

◦ "ali je pravilna razlaga 956. člena ODZ, da je izrecna odpoved pravici do preklica pogoj za veljavnost darilne pogodbe za primer smrti na način, da mora biti odpoved bodisi izrecno zapisana v pogodbi z dobesednim navedkom odpovedujem se pravici do preklica, bodisi bi moralo opozorilo z dobesednim navedkom odpovedujem se pravici do preklica darila izhajati iz sodnega zapisnika o sklenitvi pogodbe in da bi v odsotnosti tovrstnega opozorila morala biti darovalka izrecno opozorjena, da se odpoveduje pravici do preklica;

◦ ali je pravilna razlaga, da 956. člen ODZ zahteva, da je izrecna odpoved pravici do preklica izrecno zapisana oziroma, da je bil darovalec na to pred podpisom pogodbe izrecno opozorjen, ali lahko izhaja iz vsebine pogodbe, obličnosti sklenitve, naziva dokumenta in pogodbenega namena (volje) pogodbenih strank;

◦ ali dvostranski pravni posel, sklenjen pred sodiščem, v katerem sta stranki poimenovani kot darovalka in obdarjenec ter v katerem darovalka podarja, obdarjenec pa izrecno sprejema darilo, že po naravi pomeni odpoved pravici do preklica in s tem izpolnjuje pogoje iz 956. člena ODZ in ali je možno tak posel navkljub navedenemu šteti kot volilo;

◦ ali so sodišča pri razlagi 956. člena ODZ dala prevelik poudarek na formalizmu in zanemarila vsebino volje pogodbenih strank."

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.