14. 9. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Flac, Ljutomer, in drugih, ki jih zastopa Marko Knop, Šmartno, na seji 14. septembra 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 65/08), kolikor kategorizira javno pot "Gibina – HŠ 8", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 123/0 in 127/3, obe k. o. Gibina, se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05) in 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki izpodbijajo 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest na območju Občine Razkrižje (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Gibina – HŠ 8", v delu, ki poteka po njihovih zemljiščih. Zatrjujejo, da je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Izpodbijajo tudi 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B) in 82. člen Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), ker naj bi bila v neskladju z 2. in 33. členom Ustave.

B.

Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

Pobudniki k pobudi prilagajo dopis z dne 7. 7. 2010, s katerim so Občino Razkrižje, ki je izdala izpodbijani Odlok o kategorizaciji, pozvali, da ga razveljavi v delu, kolikor kategorizira javno pot, ki poteka po zemljiščih parc. št. 123/0 in 127/3, obe k. o. Gibina. Glede na navedeno ni mogoče slediti njihovim trditvam, da so se šele avgusta 2010 seznanili z vsemi podatki, na podlagi katerih so ugotovili, da po njihovih zemljiščih poteka javna pot. Pobudniki so bili seznanjeni s kategorizacijo sporne javne poti in s tem s škodljivimi posledicami najkasneje 7. 7. 2010, pobudo pa so vložili 1. 8. 2011. Ker njihova pobuda za presojo Odloka o kategorizaciji ni vložena pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Tudi procesnih predpostavk za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb pobudniki niso izkazali. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani 19. člen ZJC-B, ki ureja posamezna vprašanja postopka za razlastitev nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, ne učinkuje neposredno.[1] V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 19. člena ZJC-B (2. točka izreka).

Pobuda za presojo ustavnosti 82. člena ZJC je bila vložena v času, ko izpodbijana določba ni več veljala. Ustavno sodišče ne presoja ustavnosti zakonskih norm, ki ne veljajo več, razen izjemoma, če ugotovi, da so zaradi njihovega neskladja z Ustavo nastale škodljive posledice, ki s prenehanjem njihove veljavnosti niso odpravljene (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Za presojo izpodbijane določbe ZJC bi morali pobudniki izkazati, da so jim zaradi uporabe izpodbijane določbe nastale škodljive posledice in da bi se z morebitno, za njih ugodno odločitvijo Ustavnega sodišča, njihov pravni položaj izboljšal. Iz navedb v pobudi je razvidno, da pobudniki nasprotujejo tretjemu odstavku 82. člena ZJC, po katerem občina določi način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest. Ne navajajo pa, kako naj bi ugotovitev, da je bila izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, učinkovala na njihov pravni položaj. Ustavno sodišče je zato tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 82. člena ZJC zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Z dnem uveljavitve Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCes-1) je prenehal veljati ZJC, ki se je uporabljal do začetka uporabe ZCes-1, tj. do 30. 6. 2011 (prvi odstavek 123. člena ZCes-1). Kljub temu izpodbijani 19. člen ZJC-B na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCes-1 še vedno velja.