Jedro

Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti moža oziroma očeta in toženkama naložilo v nerazdelno plačilo znesek 1,800.000,00 SIT prvotožnici in po 1,500.000,00 SIT drugotožnici in tretjetožnici; višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je tudi o premoženjski škodi v višini 21.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi prvotoženke in drugotoženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je drugotoženka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

Trdi, da okoliščine primera ne utemeljujejo tako visoke odškodnine, kot je bila dosojena. Ne pozna primera, ko je bila dosojena tako visoka odškodnina. Če ta že odstopa tako visoko, je to le, če so bili otroci priča smrti očeta ali če umre več svojcev naenkrat. Pri odmeri odškodnine je treba upoštevati splošno gospodarsko in materialno stanje družbe in države. Višina odškodnine mora biti v nekem sorazmerju z višino premij za avtomobilsko zavarovanje. Te je država zadrževala zamrznjene in s tem zavarovalnicam povzročila škodo.

Primerna odškodnina, ki jo drugotoženka predlaga, je 1,500.000,00 SIT za ženo in po 1,100.000,00 SIT za hčerki. Sedaj odmerjena odškodnina ni pravična po določilu 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (naprej ZOR).

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99), zato je treba pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožeča stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Denarna odškodnina ob smrti ožjega družinskega člana se dosodi zaradi duševnih bolečin, ki jih preživeli zakonec in otroci ob izgubi in zaradi izgube trpijo (prvi odstavek 201. člena ZOR). Odločilne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno ob tem upoštevati, so poleg duševnih bolečin in šoka ob smrti sami, še prikrajšanja zaradi izgube moralne podpore zakonca oziroma roditelja, izgube pozornosti in pomoči, vzgoje in nasvetov, prikrajšanja v družinskem sožitju in bivanju. Poleg objektivne ugotovitve teh okoliščin je pomembno tudi osebno doživljanje prikrajšanja in njegovih posledic zaradi smrti ožjega družinskega člana.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so v obravnavanem primeru dosledno spoštovani opisani kriteriji za odmero pravične denarne odškodnine. Nikakor ni mogoče pritrditi reviziji, da sodna praksa ne pozna tako visoko odmerjenih odškodnin, kot v tem primeru. Nasprotno: višina odškodnine, odmerjena tožnicam, v primerjavi s podobnimi primeri iz sodne prakse, odstopa kvečjemu navzdol glede na povprečje odškodnin v podobnih primerih. Splošna gospodarska in materialna situacija v družbi ni kriterij za odmero odškodnine, ki bi ga določal ZOR. Enako velja za trditev glede sorazmerja med višino premij in odškodnino. Ni jasno, kakšno sorazmerje ima drugotoženka pri tem v mislih. Odločilno v tem primeru je, s kakšnim duševnim trpljenjem so se morale soočiti tožnice. To sta sodišči ugotovili in ovrednotili skladno s kriterijem pravične denarne odškodnine. Revizijsko sodišče je ocenilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, nasprotni revizijski očitki pa niso utemeljeni.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče zavrniti (393. člen ZPP).

Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi revizije (166. člen ZPP).