Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Smoleta, Ljubljana, na seji 10. marca 2023
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.
2.Ustavna pritožba zoper:
sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 4920/2013 z dne 10. 7. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. V K 4920/2013 z dne 21. 11. 2018 in
ravnanje Vrhovnega sodišča, ki ni zadržalo izvršitve kazni zapora, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. V K 4920/2013 z dne 21. 11. 2018,
se zavrže.
1.Pobudnik izpodbija v 1. točki izreka tega sklepa navedeni določbi Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki urejajta možnost odloga oziroma prekinitve izvršitve zaporne kazni zaradi vsebine vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Zatrjuje, da izvrševanje zaporne kazni pred odločitvijo o zahtevi za varstvo zakonitosti krši človekove pravice.
2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil zaradi poskusa kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21 – v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in 34. členom KZ-1 obsojen na devetmesečno zaporno kazen, ter ravnanje Vrhovnega sodišča, ki ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti ni zadržalo izvršitve kazni zapora. Pritožnik meni, da so mu bile s pravnomočno obsodilno sodbo kršene človekove pravice zaradi pomanjkanja materialnih dokazov in nesorazmernosti izrečene kazni, z ravnanjem Vrhovnega sodišča pa naj bi mu bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.
4.Ustavno sodišče se je z vprašanjem ustavnosti tretjega odstavka 422. člena in četrtega odstavka 423. člena ZKP že ukvarjalo. Z odločbo št. U-I-409/19, Up-1455/19 z dne 8. 12. 2022 (Uradni list RS, št. 7/23) je ugotovilo, da navedeni določbi nista v neskladju z Ustavo, da pa je ZKP v neskladju z Ustavo, ker obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi že odločilo o ustavnopravnih vprašanjih, ki so vsebina te pobude. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda tudi ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki bi terjala odločitev Ustavnega sodišča, zato je pobudo zavrnilo (1. točka izreka). Pri tem se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo pobude.
5.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočno obsodilno sodbo, še preden je Vrhovno sodišče odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo v tem delu zavrglo, ker izredna pravna sredstva niso izčrpana (prva alineja 2. točke izreka). Ustavno pritožbo zoper ravnanje sodišč pa je Ustavno sodišče zavrglo, ker ne gre posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi (druga alineja 2. točke izreka). Ustavno sodišče namreč ni pristojno neposredno presojati morebitnih kršitev človekovih pravic, ki nastanejo z ravnanjem ali opustitvijo dolžnega ravnanja državnih organov.[1]
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ter pete in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-1742/07, U-I-153/07 z dne 24. 5. 2007.