Jedro

Tožnikove trditve, da odločitvi sodišč temeljita na "krivo ugotovljenem dejanskem stanju uradnega položaja sodnic", ki proti tožniku drugače uporabljajo predpise, so pavšalne in neizkazane, saj tožnik niti ne predlaga, niti ne predloži nobenega dokaza za navedene trditve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo (1. točka sodbe in sklepa) zoper odločbo tožene stranke z dne 3.3.2005. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 1.3.2005 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku zaradi motenja posesti v zvezi z vložitvijo predloga za obnovo postopka zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.12.2004, ki ga je tožnik priložil prošnji, skupaj z dopisom Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 5.9.2002 ter kopijami obvestil o prometu na tožnikovem bančnem računu pri NLB d.d. od avgusta 2004 do januarja 2005. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da tožnik ni izkazal niti, da bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za vložitev predloga za obnovo pravnomočno končanega postopka zaradi motenja posesti, ki so določeni v 2. in 4. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako pa tudi ni izkazal, da bi bil predlog za obnovo postopka v predmetni zadevi sploh lahko pravočasno vložen, torej pred iztekom 30-dnevnega roka iz 2. odstavka 396. člena ZPP. Tožnikove trditve, da odločitvi Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani temeljita na "krivo ugotovljenem dejanskem stanju z zlorabo uradnega položaja sodnic", ki "proti tožniku drugače uporabljajo predpise", pa so pavšalne in neizkazane, saj tožnik niti ne predlaga niti ne predloži nobenega dokaza za navedene trditve (ki jih ponavlja še v svoji vlogi, odgovoru na odgovor na tožbo tožene stranke z dne 28.4.2005), ampak pa jih le posplošeno zatrjuje v tožbi in med trajanjem upravnega spora, medtem, ko je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1.3.2005 navajal drugače. Namreč na predpisanem obrazcu v rubriki pod točko 3: Podatki o zadevi, je tožnik lastnoročno napisal, da je "v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah, Višje sodišče v Ljubljani s svojim sklepom zavrnilo mojo nepravilno pritožbo, ker toženka ni storila protipravnega dejanja, kar pa ne drži. Za svoje dejanje bi potrebovala odločbo za priglasitev del, ki pa je ni imela. Prilagam dokaz: Mnenje resornega ministra za okolje in prostor, ki sem ga prejel pred 10 dnevi od svoje bivše soproge".

Po mnenju sodišča prve stopnje je torej tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno in skladno s podatki v upravnih spisih ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa za odobritev brezplačne pravne pomoči Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, UPB 1, Uradni list RS, št. 96/2004) v 24. členu. Zato sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor v smeri zatrjevane kršitve tožnikove pravice (do dostopa) do sodnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja s trditvami, da je tožena stranka napačno ocenila njegov predlog za obnovo postopka kot nedovoljen. Pri tem sodišče prve stopnje pripominja, da je tožena stranka v obravnavani zadevi ugotavljala zgolj obstoj in izkazanost (vsebinskih) pogojev (o zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil predmetno vlogo za brezplačno pravno pomoč) v skladu z določbo 1. odstavka 24. člena ZBPP - UPB 1, kot je predhodno že obrazloženo. Sodišče prve stopnje pa kot neutemeljen zavrača tudi nadaljnji tožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb ZUP, ki ga tožnik uveljavlja s trditvijo, da se ni imel možnosti izjaviti pred toženo stranko glede njenih ugotovitev. Namreč pravila ZUP se v postopkih glede odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči uporabljajo zgolj subsidiarno (2. odstavek 34. člena ZBPP - UPB 1), pri čemer določba 1. odstavka 37. člena ZBPP - UPB 1 toženi stranki kot pristojnemu organu izrecno nalaga upoštevanje načel hitrosti in ekonomičnosti pri odločanju v tovrstnih zadevah, v katerih je (kot je že predhodno obrazloženo) dokazno breme na strani prosilcev za brezplačno pravno pomoč. Pri tem sodišče prve stopnje še pripominja, da je zakonodajalec v tovrstnih zadevah predvidel predvsem pisni potek postopka, ne pa ustni, kot zmotno uveljavlja tožnik (1. in 6. odstavek 32. člena ZBPP - UPB 1).

Po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in da temelji na zakonu, tožba pa ni utemeljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnik v pritožbi ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Ni sporno, da je toženo stranko zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč in da uradne osebe organa za brezplačno pravno pomoč ne razpolagajo z ustreznim znanjem, da bi lahko odločale o tem, ali je obnova razumna. Razumnost v tej zadevi je celo dokazal z mnenjem ministra za okolje in prostor Republike Slovenije. To mnenje dokazuje, da višji sodniki v sklepu niso imeli prav ter so zaradi tega zlorabili svoj položaj. Glede na tako dejansko stanje je verjetno upravičen celo do redne brezplačne pravne pomoči. Sodišča mu, kljub temu, da razpolagajo z njegovimi spisi, vedno očitajo pavšalnost. Zato iz previdnosti svoji pritožbi prilaga nove dokaze, s katerimi v času vložitve svoje prošnje in tožbe ni razpolagal (sodbo z dne 4.5.2005 in pritožbo zoper to sodbo). Ob poštenem sojenju, ki ga pa v devetih letih ni bil deležen, pa mu nikoli ne bi bilo potrebno uporabljati z Ustavo Republike Slovenije zagotovljenih pravnih sredstev. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in s svojo sodbo ugodi njegovi prošnji za dodelitev nujne - izjemne brezplačne pravne pomoči oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeno sodišče meni, da so tožnikove trditve, da odločitvi Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani temeljita na "krivo ugotovljenem dejanskem stanju z zlorabo uradnega položaja sodnic", ki "proti tožniku drugače uporabljajo predpise", kar tožnik ponavlja v pritožbi, pavšalne in neizkazane, saj tožnik niti ne predlaga niti ne predloži nobenega dokaza za navedene trditve (ki jih ponavlja še v svoji vlogi in odgovoru na odgovor na tožbo tožene stranke z dne 28.4.2005), ampak jih le posplošeno zatrjuje v tožbi in sedaj v pritožbi zoper izpodbijano sodbo in med trajanjem upravnega spora, medtem, ko je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 1.3.2005 navajal drugače (glej njegovo izjavo v predpisanem obrazcu v rubriki pod točko 3).

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno in skladno s podatki v upravnih spisih ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih ZBPP - UPB 1 v 24. členu določa za odobritev brezplačne pravne pomoči, in sicer z navedbo razlogov, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne ponavlja.

Sicer pa tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ne navaja nič novega, pa tudi v priloženi pritožbi zoper sodbo z dne 4.5.2005 glede brezplačne pravne pomoči navaja le, da tožena stranka ni ugodila njegovi prošnji za izjemno brezplačno pravno pomoč, zaradi česar mu je kršena tudi človekova pravica do poštenega sojenja, saj se je znašel, ne po svoji krivdi, v zelo slabem finančnem in zdravstvenem stanju. Ta pavšalna navedba pa po presoji pritožbenega sodišča ne more vplivati na pravilno in zakonito odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (1. točka izreka sodbe in sklepa).