Up-167/98

16. 2. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 16. februarja 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-201/97 z dne 10. 3. 1998 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp-809/95 z dne 5. 6. 1997 in sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd-1272/94 z dne 28. 3. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da mu je disciplinska komisija podjetja V., d.d., U., izrekla po več desetletjih dela ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delovno sodišče v Celju je tožbo zavrnilo v celoti "brez izvajanja posrednih dokazov". Pritožba in revizija sta bili prav tako zavrnjeni. Opozarja na kršitve, ki jih je uveljavljal že v pritožbi in reviziji, in ki se nanašajo na neupoštevanje zastaralnih rokov ter na kršitve temeljnih načel postopka: iskanja materialne resnice, kontradiktornosti in neposrednosti. Meni da so bila ta načela v njegovem postopku kršena s tem, ko niso bile zaslišane priče, ki naj bi pritožnika obremenjevale. S tem pa naj bi mu bile kršene človekove pravice iz 14., 15., 22. in 23. člena Ustave ter tudi pravica do dela.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev disciplinskih organov in sodišča o očitanih disciplinskih kršitvah in disciplinski odgovornosti pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal.

3.Glede na navedeno v prejšnji točki Ustavno sodišče ne more upoštevati pritožbenih in revizijskih navedb, na katere se pritožnik sicer sklicuje. Upošteva lahko le navedbe v ustavni pritožbi, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev človekovih pravic.

4.Pritožnik v svoji vlogi smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica naj bi mu bila kršena, ker da sodišča niso zaslišala vseh prič, ki jih je predlagal. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (tako na primer v odločbi št. Up-118/95 z dne 11.6.1998 - OdlUS VII, 227). Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku, vendar pa ne pomeni, da ima pravdna stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da je sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložilo, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato ni sledilo dokaznim predlogom pritožnika. Ker je v obravnavanem primeru sodišče to storilo, za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan