Jedro

Nagrada za delo začasne zastopnice v konkretnem primeru ne bo krita iz proračunskih sredstev, temveč iz zneska predujma, ki ga je založil upnik. Posledično dolžniku postavljene začasne zastopnice ni mogoče enačiti z odvetniki, ki so postavljeni po uradni dolžnosti, in odvetniki, ki so postavljeni za nudenje brezplačne pravne pomoči, in zanjo tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 17. člena ZOdv, ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini ene polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki IV spremeni tako, da se po spremembi glasi: Začasni zastopnici A. A., ..., davčna številka ..., ki je zavezanka za DDV se prizna nagrada za zastopanje še v višini 37,33 EUR.

II. Iz založenega predujma se začasni zastopnici izplačajo stroški pritožbenega postopka v višini 2,50 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I izpodbijanega sklepa začasni zastopnici odvetnici A. A. (v nadaljevanju začasna zastopnica) priznalo nagrado in stroške za zastopanje v skupnem znesku 37,33 EUR. V točki II je odločilo, da se nagrada in stroški za zastopanje v višini 37,33 EUR izplačajo iz sredstev založenega predujma za stroške začasne zastopnice na transakcijski račun začasne zastopnice. V točki III je odredilo, da se plačilo iz točke II izreka izvede na podlagi izdanega računa začasne zastopnice v roku 30 dni od prejema računa in po pravnomočnosti sklepa. V točki IV pa je višji zahtevek začasne zastopnice za povrnitev stroškov zavrnilo.

2. Začasna zastopnica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem ji ni priznalo vseh priglašenih stroškov (točka IV izreka). Poudarja, da je materialnopravno zmotna odločitev, da se začasnega zastopnika enači z odvetnikom, ki je postavljen po uradni dolžnosti in je zato začasni zastopnik upravičen do plačila samo do polovice nagrade, ki bi mu šla po odvetniški tarifi. Začasni zastopnik ni postavljen po uradni dolžnosti, temveč na predlog stranke in med njima obstaja razlika. Odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, je plačan iz državnega proračuna, medtem ko začasnega zastopnika plača stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika tudi predlagala. Tako izhaja tudi iz enotne in dolgoletne sodne prakse. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ji prizna celotna nagrada, ki ji gre po odvetniški tarifi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je štelo, da začasna zastopnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka, torej v delu, v katerem je sodišče prve stopnje v presežku zahtevek za povrnitev stroškov začasne zastopnice zavrnilo. V tem delu je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5. Začasna zastopnica je bila postavljena s sklepom sodišča prve stopnje z dne 22. 11. 2021 in je dne 6. 12. 2021 podala predlog za priznanje stroškov za prejem in pregled sklepa o izvršbi z dne 19. 8. 2021 ter vseh prilog v višini 100 točk, pavšal v višini 2 % od celotne vrednosti storitve ter 22 % DDV, ker je zavezanka za plačilo davka za dodano vrednost, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je s točko I izpodbijanega sklepa začasni zastopnici priznalo nagrado in stroške za zastopanje v skupnem znesku 37,33 EUR, kar predstavlja nagrado začasne zastopnice kot odvetnice po tarifni številki 39/2 Odvetniške tarife. Pri tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da začasna zastopnica v postopku ni opravila samostojne storitve, ker ni vložila ugovora zoper sklep o izvršbi, je pa pregled spisa in vseh obsežnih listin ter druge dokumentacije samostojna storitev, za kar ji gre po tarifni številki 39/2 OT 50 točk za vsake začete pol ure. Odločitev sodišča prve stopnje tako temelji na ugotovitvi, da prepolovitev priglašenih odvetniških stroškov temelji na petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini ene polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi (OT).

6. Iz predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-D); primerjaj Poročevalec Državnega zbora Eva 2014-2030-0052 izhaja, da znižano plačilo za delo odvetnikov, ki so postavljeni po uradni dolžnosti in tistih odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, se zniža na polovični znesek iz razloga povečanih proračunskih izdatkov zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države1. Znižano plačilo za odvetniške storitve tako nedvomno velja po petem odstavku 17. člena ZOdv za tiste odvetnike, ki so postavljeni po uradni dolžnosti v kateremkoli postopku ter za odvetnike, ki nudijo brezplačno pravno pomoč.

7. V konkretnem primeru je torej potrebno odgovoriti na temeljno vprašanje, ali je začasnega zastopnika, ki je na predlog stranke postavljen z odločbo sodišča, mogoče uvrstiti med upravičence do znižane storitve po petem odstavku 17. člena ZOdv. Pritožnica v pritožbi izpostavlja, da je odvetnik po uradni dolžnosti postavljen ne glede na podani predlog stranke, medtem ko je začasni zastopnik vedno postavljen po predlogu stranke oziroma v konkretnem primeru na predlog upnika. Temu stališču pritožbe pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 8. Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku, ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika tako ni odvisna od uspeha oziroma izida postopka in tudi ne gre za stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenega začasnega zastopnika. Kadar sodišče stranki, ki je neznanega bivališča, postavi začasnega zastopnika, mora pri odločanju o stroških postopka uporabiti določbo petega odstavka 82. člena ZPP, po kateri stroške za postavitev začasnega zastopnika založi upnik. Pri tem pa je po oceni pritožbenega sodišča potrebno razlikovati situacijo, ko je upnik po zakonu oproščen plačila stroškov postopka, saj se v takšnem primeru stroški začasnega zastopnika krijejo iz proračuna od primera, ko upnik ni oproščen plačila stroškov postopka (v tem primeru se stroški za plačilo začasnega zastopnika krijejo iz predujma upnika). Ker je v konkretnem primeru upnik oproščen plačila sodne takse2, ni pa oproščen tudi preostalih stroškov postopka, med katere sodi tudi predujem za postavitev začasnega zastopnika, gre v konkretnem primeru za situacijo, ko nagrada za delo začasne zastopnice ne bo krita iz proračunskih sredstev, temveč iz zneska predujma, ki ga je upnik založil. Iz teh razlogov ni mogoče v konkretnem primeru enačiti postavljene začasne zastopnice dolžniku z odvetniki, ki so postavljeni po uradni dolžnosti in odvetniki, ki so postavljeni za nudenje brezplačne pravne pomoči. 9. Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani točki IV nepravilna in je pritožbeno sodišče pritožbi začasne zastopnice ugodilo ter sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se postavljeni začasni zastopnici priznajo stroški v višini 37,33 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Začasna zastopnica je priglasila stroške poštnine 2,50 EUR kot pritožbene stroške, kateri se glede na uspeh v pritožbenem postopku (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) izplačajo iz založenega predujma upnika.

1 Primerjaj obrazložitev k 1. členu Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu – Eva 2014-2030-0052. 2 Primerjaj prvi odstavek 10. člena ZST-1, po katerem so plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi.