Jedro

Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil zgolj zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se v ničemer ne posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva, niti ne zmanjšuje njegovih procesnih in materialnopravnih upravičenj. Navedeni zaključek podpira tudi splošno načelo hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka (11. člen ZPP), ki glede na identične določbe ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1 o izključni pristojnosti mariborskega sodišča, narekuje čim prejšnji odstop pristojnemu sodišču, ker Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti za opravljanje nadaljnjih procesnih dejanj nima (več).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se prekinjeni pravdni postopek zoper prvo toženo stranko nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper prvo toženo stranko (II. točka izreka).

2.Tožnik se (smiselno) pritožuje zoper II. točko izreka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno za odločanje v tej zadevi, oziroma, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V obširni pritožbi2 navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, kljub temu, da je Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank3 v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-295/13, ker tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve v delu, ki se nanaša na prvo toženko, mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper drugo toženko (poslovno banko) v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti te odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju glede obstoja odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago v 350. a členu Zakona o bančništvu4 oz. ZPSVIKOB (ki tega pravnega sredstva ne nudi), poleg tega pa tudi v 85. členu direktive BRRD5 v zvezi s 26. členom Ustave RS6, ter smiselno v 229. členu Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank7, ker so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožnik je dne 16. 12. 2016 zoper Banko Slovenije (prvo toženko) in poslovno banko (drugo toženko) kot navadni sospornici vložil tožbo, s katero od njiju zahteva plačilo 50.000 EUR. Svoj zahtevek utemeljuje s tem, da je Banka Slovenije dne 17. 12. 2013 sprejela izredni ukrep, s katerim so v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti druge toženke, ki so predstavljale osnovni kapital banke in obveznosti iste banke do upnikov iz naslova podrejenih terjatev. S tem je tožniku nastala škoda, ker je bil razlaščen 500 podrejenih obveznic, katerih izdajateljica je bila druga toženka.

5.Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 glede odškodninskega sodnega varstva zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih ugotovilo, da je 350. a člen ZBan-1 v neskladju z URS. To protiustavnost je zakonodajalec poskušal odpraviti s sprejemom ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019. Na določbi tega zakona, ki v 9. členu določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, temelji izpodbijani sklep.

6.Ustavno sodišče RS je izvrševanje ZPSVIKOB z odločbo I-I-4/20 z dne 5. 3. 2020 začasno zadržalo, z odločbo I-I-4/20 z dne 16. 2. 2023 pa ta zakon v celoti razveljavilo. Zakonodajalec je dne nato 23. 5. 2024 sprejel nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije (Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank8), z začetkom veljavnosti 15. 6. 2024.

7.ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. člena določa, da ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem ali upnikom banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a čl. ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik tako lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (1. odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (3. odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Tožba se vloži zoper Banko Slovenije (1. odstavek 27. člena ZPSVIKOB-1). Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode, če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (1. odstavek 4. člena ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (1. odstavek 5. člena ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (1. odstavek 6. člena ZPSVIKOB-1). Sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, se v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih (prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1).

8.ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna pravila postopka, v katerem se določbe ZPP uporabljajo le subsidiarno. Za odločanje v postopkih po tem zakonu je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije oz. zoper poslovno banko izključna pristojnost sodišča ne velja, niti se ne uporabljajo pravila postopka, določena v ZPSVIKOB-1.9 Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, samo nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno (prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1).

9.Tožnik je tožbo vložil pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1. Izpodbijani sklep, ki je bil izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, temelji na zakonski podlagi, ki ne velja več. Kljub temu je ta odločitev, s pravno podlago v novem ZPSVIKOB-1, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna.10 Že citirani prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se namreč izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil zgolj zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se namreč v ničemer ne posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva, niti ne zmanjšuje njegovih procesnih in materialnopravnih upravičenj.11 Navedeni zaključek podpira tudi splošno načelo hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka (11. člen ZPP), ki glede na identične določbe ZPSVIKOB in ZPSVIKOB-1 o izključni pristojnosti mariborskega sodišča, narekuje čim prejšnji odstop pristojnemu sodišču, ker Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti za opravljanje nadaljnjih procesnih dejanj nima (več).

10.Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. členu URS, 85. členu Direktive BRRD in smiselno 229. členu ZRPPB, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve. Tožnik namreč uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, kar pomeni, da gre za zahtevek v smislu prvega odstavka 3. člena ZPSVIKOB-1. Zatrjevana pravna podlaga se nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1.12

11.V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (prvi in tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, zato ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik v postopku zoper poslovno banko,13 kot to zatrjuje v pritožbi. O svojih procesnih upravičenjih se bo imel tožnik možnost izjaviti14 v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, pred katerim se bo lahko tako izjavil glede nove specialne ureditve odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije (in v okviru tega glede določb o pristojnosti po novem ZPSVIKOB-1), kot tudi oblikoval tožbo v skladu s spremenjeno zakonodajo in morebiti prilagodil svoj tožbeni zahtevek. Zaradi navedenega v njegovo pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ni poseženo (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP in 22. člen URS).

12.Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Skladno s 366.a členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

2Pritožbeno sodišče na tem mestu povzema le navedbe, ki se nanašajo na izpodbijano odločitev o nepristojnosti sodišča prve stopnje.

3Ur. l. RS, št. 72/2019, v nadaljevanju ZPSVIKOB.

4Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZBan-1.

5UL L 173, 12. 6. 2014, str. 190-348 (Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta).

6Ur. l. RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju URS.

7Ur. l. RS, št. 44/16 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRPPB.

8Ur. l. RS, št. 44/24 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPSVIKOB-1.

9Prim. VSRS sklep III R 5/2020 z dne 16. 7. 2024, VSRS sklep III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024.

10Opisano procesno situacijo je mogoče primerjati s situacijo, ko pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu ugotovi, da je izpodbijana odločitev pravilna kljub napačni uporabi materialnega prava, oziroma da je pravilna iz drugih materialnopravnih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje (prim. VSL sklep III Cp 1463/2024 z dne 30. 9. 2024).

11Prim. VSL sklep III Cp 1786/2024 in VSL sklep III Cp 1789/2024, obe z dne 6. 12. 2024, VSL sklep III Cp 1798/2024 z dne 10. 12. 2024.

12Prim. VSL sklep III Cp 1463/2024 z dne 30. 9. 2024, VSL sklep III Cp 1786/2024 in VSL sklep III Cp 1789/2024, obe z dne 6. 12. 2024, VSL sklep III Cp 1798/2024 z dne 10. 12. 2024.

13Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).

14Prim. VSRS sklep III R 5/2020 z dne 16. 7. 2024, VSRS sklep III R 17/2022 z dne 16. 7. 2024.