14. 12. 2010

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Boris Butolen, Žetale, ki ga zastopa Stanislav Klemenčič, odvetnik na Ptuju, na seji 14. decembra 2010

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 821/2007 z dne 27. 2. 2008 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. K 22/2003 z dne 6. 9. 2007 se v delu glede oprostitve obtožbe zavrže, v delu glede stroškov kazenskega postopka pa se ne sprejme v obravnavo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče na Ptuju je na podlagi obtožbe pritožnika (oškodovanca kot tožilca) odločilo, da sta policista storila kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. členu v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ), in ju oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena v zvezi s 25. členom KZ. Višje sodišče v Mariboru je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je policista oprostilo obtožbe tudi glede prvega kaznivega dejanja; pritožbo pritožnika je zavrnilo.

2.Pritožnik vlaga zoper pravnomočno oprostilno sodbo, s katero mu je bilo naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, ustavno pritožbo, v kateri zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Višje sodišče naj se ne bi opredelilo do njegovih navedb v pritožbi, zato naj bi bila njegova sodba nezadostno obrazložena in arbitrarna. Meni tudi, da je bilo pritožbeno sodišče pristransko zaradi subjektivne obremenjenosti članov senata, saj naj bi bil sodnik poročevalec bivši policist, predsednica senata pa žena visokega uradnika varnostno obveščevalne službe. Kršitev pravice do enakega varstva pravic utemeljuje tudi s tem, da je sodišče v zvezi z istim dogodkom v odškodninski pravdi ugotovilo protipravno ravnanje obdolžencev in ugodilo njegovemu odškodninskemu tožbenemu zahtevku zoper delodajalca obdolženih. Pritožnik meni, da je bil v primerjavi z obdolžencem v kazenskem postopku v neenakem položaju, ker ni mogel biti oproščen plačila stroškov kazenskega postopka, saj zakonska ureditev tega ne predvideva.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče spremeni svoje stališče iz odločbe (pravilno sklepa) št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 57/01, in OdlUS X, 115), po katerem oškodovanec kot tožilec ni upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe. Na nerazumnost in spornost tega stališča naj bi kazala tudi kasnejša odločba (pravilno sklep) Ustavnega sodišča št. Up-718/04 z dne 23. 2. 2006. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in ugotovi kršitev 22. člena Ustave.

B.

4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji, ki je sledila sklepu št. Up-285/97, Ustavno sodišče šteje, da oškodovanec kot tožilec zoper pravnomočno oprostilno sodbo ni upravičen vložiti ustavne pritožbe. Pritožnik predlaga spremembo tega stališča, vendar zanjo ne navede upoštevnih ustavnopravnih razlogov. S sklepom št. Up-718/04 namreč Ustavno sodišče ni odstopilo od sprejetega stališča, saj je v 7. točki obrazložitve tega sklepa izrecno navedlo, da ustavne pritožbe sicer ni sprejelo v obravnavo, ker so se očitki o kršitvah človekovih pravic izkazali za očitno neutemeljene, zaradi česar se v vprašanje izpolnjenosti procesnih predpostavk sploh ni spuščalo. Torej se ni spuščalo v vprašanje, ali je bil pritožnik sploh upravičena oseba.

5.Ustavno sodišče je doslej sprejelo drugačno stališče le v odločbi št. Up-555/03, Up-827/04 z dne 6. 7. 2006 (Uradni list RS, št. 78/06, in OdlUS XV, 92), s katero je presojalo očitke o tem, ali je bila pritožniku v državi zagotovljena neodvisna preiskava okoliščin dogodka, v katerem bi zaradi uporabe sile njenih represivnih organov lahko prišlo do kršitve 17. ali 18. člena Ustave oziroma 2. ali 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Teh očitkov pa pritožnik v tej ustavni pritožbi ne zatrjuje. Očitke o kršitvah človekovih pravic usmerja v kazenski postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Višjega sodišča v Mariboru. Zato primera nista enaka.

6.Na presojo, da v tej zadevi ne gre za enak primer, ne more vplivati delni sklep Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Butolen proti Sloveniji z dne 9. 6. 2009. Tudi ESČP je namreč sklenilo, da bo odločalo le o zatrjevani kršitvi 3. člena EKČP, kjer pritožnik uveljavlja, da preiskava državnega tožilca ni bila učinkovita, neodvisna in tekoča ter da ni imel možnosti sodelovati v njej. V delu, v katerem je pritožnik uveljavljal kršitve zoper sodbo Višjega sodišča, ki jo izpodbija s to ustavno pritožbo, pa ESČP nadaljnje obravnave zadeve ni dovolilo. Tistega, o čemer bo torej ESČP še odločalo (in v tem delu gre za zadevo, ki je primerljiva z zadevo št. Up-555/03, Up-827/04), pritožnik v tej ustavni pritožbi ne uveljavlja.

7.Glede na navedeno niso izkazani ustavnopravno pomembni razlogi, iz katerih bi Ustavno sodišče odločalo o spremembi stališča iz sklepa št. Up-285/97. Zato je ustavno pritožbo v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo zavrglo.

8.V delu, v katerem pritožnik izpodbija odločitev o stroških postopka, pa niso izkazani pogoji za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Očitek, enak pritožnikovemu, je Ustavno sodišče že presojalo in s sklepom št. U-I-95/00 z dne 4. 7. 2002 (OdlUS XI, 150) pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonskih določb o kazenskem postopku, ki niso posebej urejale možnosti oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka za oškodovanca kot tožilca (ta ureditev je veljala tudi v času odločanja o pritožnikovi zadevi), kot očitno neutemeljeno zavrnilo. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, tudi v tem primeru kršitev pravice do enakosti ni izkazana. Zato Ustavno sodišče v tem delu ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat je sprejel ta sklep na podlagi šeste alineje prvega odstavka in drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Mitja Deisinger ter člana dr. Ernest Petrič in mag. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Mitja Deisinger

Predsednik senata