Jedro

Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se za najemnico neprofitnega dvosobnega stanovanja št. ID 1 v pritličju stavbe na naslovu ... ID znak: ..., v izmeri 44,75 m2, ki ga ima predlagateljica v najemu po dne 25. 9. 2017 sklenjeni najemni pogodbi za nedoločen čas za najem neprofitnega stanovanja z lastnico Občino Žalec, določi predlagateljico (I. točka izreka); da se je nasprotni udeleženec dolžan v roku 60 dni od pravnomočnosti tega sklepa iz tega stanovanja izseliti in ga prostega oseb in stvari prepustiti predlagateljici (II. točka izreka) ter da vsak udeleženec krije svoje stroške tega nepravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se nasprotni udeleženec po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje skladno z določbo 110. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) sicer raziskalo premoženjsko in zdravstveno stanje nepravdnih strank ter njune stanovanjske potrebe, ni pa raziskalo njune možnosti rešitve stanovanjskega problema oziroma teh možnosti ni pretehtalo, kakor tudi ni ustrezno pretehtalo njunih stanovanjskih potreb. Kljub trditvam nasprotnega udeleženca, ki s strani predlagateljice niso bile prerekane, da ima predlagateljica možnost življenja v hiši staršev ..., v kateri se v mansardnem delu nahaja opremljeno stanovanje v izmeri 110 m2, kjer sta nepravdni stranki v preteklosti že živeli, teh navedb sodišče ob odločanju o predlogu ni tehtalo in jih pri odločitvi ni upoštevalo. Prav tako ob ugotavljanju stanovanjskih potreb ni upoštevalo, da nasprotni udeleženec, ki ima za razliko od predlagateljice, stike s hčerko A. A., ki je sicer v rejništvu, ob stikih s hčerko nima kam. Tako stike ob lepem vremenu vrši na sprehodih, v parku in podobno, ob slabem vremenu in zimskem času pa mu za stik preostane le še nakupovalno središče. Nasprotni udeleženec ima po sklepu Okrožnega sodišča opr. št. IV N 136/22 z dne 15. 6. 2022 stike s hčerko vsak vikend v soboto ali nedeljo ter vsako sredo popoldan, v času šolskih počitnic ima stike v ponedeljek, torek in sredo, med poletnimi počitnicami 5 dni v juliju in 5 dni v avgustu, vse stike pa mora izvajati brez prisotnosti predlagateljice in njenih staršev. Po citiranem sklepu pa ima nasprotna udeleženka s hčerko le enkrat mesečno pod nadzorom. Med okoliščinami, ki jih mora ugotavljati in presojati sodišče po določbi drugega odstavka 110. člena SZ-1 pa so tudi dejstva, povezana s stanovanjskimi potrebami otrok nepravdnih strank, tudi če ti ne živijo z eno ali drugo nepravdno stranko (tako Sklep VSL I C 2620/17, tudi sklep VSC 1750/2005). Sodišče v konkretnem primeru ni vrednotilo in ni poklonilo relevantnosti potrebam hčerke nepravdnih strank, ki bi sicer lahko živela z nasprotnim udeležencem, s katerim ima urejene stike, pa tega ne more, saj z materjo predlagateljice stikov, razen enkrat mesečno pod nadzorom, nima, s staršema predlagateljice pa v stik ne sme priti. V dokaz teh trditev je predlagal pribavo in vpogled spisa IV N 136/2022 Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je sicer sodišče pribavilo, vendar pa ga je moralo, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v nekaj dneh vrniti, kar pomeni, da ga očitno ni dokazno ocenjevalo, je pa s tem v zvezi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da je med strankama nesporno, da je njuna hčerka Julija v rejništvu od leta 2013 in da imata z njo urejene stike. V kolikor je sodišče imelo v mislih formalno urejene stike, tej ugotovitvi ni nasprotovati, če pa je imelo v mislih vsebinsko urejene stike, pa je odločitev v tem delu napačna, saj stikom, ki jih ima predlagateljica enkrat mesečno pod nadzorom, pač ni mogoče reči urejeni. Potrebam hčere nepravdnih strank sodišče pri odločanju ni poklonilo teže in o njih ni niti razlogovalo, pa bi se o tosmernih pravno relevantnih trditvah nasprotnega udeleženca moralo izreči. Ker tega ni storilo, je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), na podlagi katere se je sodišče dolžno izreči o relevantnih navedbah strank v postopku. Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako, da odločitev sodišča prve stopnje spremeni ter za najemnika neprofitnega stanovanja določi nasprotnega udeleženca oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice in jo določilo za najemnico neprofitnega stanovanja v pritličju stavbe na naslovu ..., ki ga ima predlagateljica že v najemu po najemni pogodbi za najem neprofitnega stanovanja za nedoločen čas, sklenjeni 25. 9. 2017 z Občino Žalec, nasprotni udeleženec pa se je iz tega stanovanja dolžan izseliti v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa.

6. Sodišče druge stopnje je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, opredeljenih v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

7. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta razvezana zakonca. Materialnopravna podlaga, ki jo predstavljajo določbe 110. člena Stanovanjskega zakona ( SZ-1), je pravilno navedena. Drugi odstavek navedenega člena določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo navedeno materialnopravno določbo, ker ni raziskalo možnosti rešitve stanovanjskega problema predlagateljice in nasprotnega udeleženca oziroma teh možnosti ni ustrezno pretehtalo, kakor tudi ni pretehtalo njunih stanovanjskih potreb, potrebam njune mladoletne hčere pa teže pri odločanju ni poklonilo in se ni izreklo o pravno relevantnih trditvah nasprotnega udeleženca o tem, zato je nasprotnemu udeležencu potrditvah pritožbe kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

9. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi navedb strank in izvedenih dokazov pretehtalo in se ustrezno izreklo o vseh pravno pomembnih dejstvih.

10. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zakonska zveza med predlagateljico in nasprotnim udeležencem prenehala zaradi nevzdržnosti le-te, saj se nista razumela (in se ne razumeta), da sicer oba izkazujeta potrebo po tem, da ostaneta oziroma postaneta najemnika stanovanja, da je tudi premoženjsko stanje obeh šibko, kar izhaja iz njunih izpovedb in listinskih dokazov, saj oba prejemata socialno pomoč in varstveni dodatek v višini nekaj nad 600,00 EUR mesečno, da sta oba omejena pri pridobivanju dodatnih denarnih sredstev, oba imata zdravstvene težave. Pri tem je izpostavilo, da ima predlagateljica diagnosticirano akutno stresno reakcijo, shizofrenijo, neopredeljeno in blago intelektualno manjzmožnost, da prejema veliko medikamentozne terapije in je redno vodena v psihiatrični ambulanti, zato potrebuje mirno življenjsko okolje, brez vsakodnevnih prepirov z nasprotnim udeležencem.

11. Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni tehtalo možnosti rešitve njunega stanovanjskega problema. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tudi te okoliščine sodišče prve stopnje upoštevalo in pretehtalo. Navedbe nasprotnega udeleženca, da ima predlagateljica možnost živeti v hiši svojih staršev, so bile s strani predlagateljice prerekane1, sodišče prve stopnje pa je tudi pojasnilo, da predlagateljica ni solastnica niti lastnica nepremičnin, v katere bi se lahko izselila.

12. Prav tako ni pritrditi pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo stanovanjskih potreb in okoliščin glede skupne mladoletne hčere in da se o navedbah nasprotnega udeleženca glede tega ni opredelilo, pri čemer smiselno očita postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Z navedbami nasprotnega udeleženca se je sodišče prve stopnje seznanilo, jih tudi povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in se do njih tudi zadostno opredelilo, zato očitane kršitve ni storilo.

13. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da hči Julija (roj. 7. 3. 2013) že od leta 2013 živi v rejniški družini in upoštevalo je tudi, da imata oba starša z njo urejene stike, ki jih nasprotni udeleženec sklicujoč se na sklep Okrožnega sodišča v Celju IV N 136/2022 z dne 15. 6. 2022 v pritožbi ponovno povzema in izpostavlja. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da so stiki hčere z nasprotnim udeležencem res pogostejši kot so stiki hčere s predlagateljico, ki jo pri tem ovira duševna bolezen, in pravilno pojasnilo, da to dejstvo v tej zadevi ne more biti v škodo predlagateljici. Nasprotni udeleženec pa tudi s ponovnim izpostavljanjem vsebine izvrševanja stikov (da s hčerko ob stikih nima kam, ker jih mora izvajati brez prisotnosti predlagateljice in njenih staršev), ob ugotovljenih ostalih okoliščinah obravnavanega primera, ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, saj je bil tak način izvrševanja stikov glede na datum izdaje sodnega sklepa, na katerega se sam sklicuje, določen že bistveno pred sprožitvijo predmetnega postopka2, trditve nasprotnega udeleženca, ponovljene v pritožbi. da bi hči lahko živela pri njem, če bi postal najemnik stanovanja, pa je predlagateljica prerekala, nasprotni udeleženec pa ni zatrjeval niti z ničemer izkazal, da bi bil na njegovi strani zgolj stanovanjski problem razlog, da deklica (že vrsto let) živi v rejniški družini.

14. Sodišče prve stopnje je ob obrazloženem na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, očitane postopkovne kršitve ni storilo. Ker pritožbeno sodišče pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Primerjaj prvi pripravljalni spis predlagateljice z dne 15. 5. 2023 v spisu in primerjaj obrazložitev v 3. točki izpodbijanega sklepa. 2 Predlagateljica je predlog v tej zadevi vložila 23. 3. 2023.