Jedro

Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče v Velenju je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka plača 4.473,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.3.2009 dalje do plačila. Posledično je tožeči stranki naložilo, da mora toženi povrniti 30,00 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke oziroma da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V bistvenem navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da se je po končanem razrezu krožna žaga spustila v notranjost stroja in se tudi v primeru, če bi tožnica na žago potisnila celo roko, ne bi smela dvigniti in sicer zaradi senzorja oziroma fotocelice. Le-ta namreč deluje na dotik, v času nezgode pa je bil senzor prost. Da senzor ni deloval pravilno, izhaja iz izpovedbe priče M. K.. Tudi on se je poškodoval na istem delovnem stroju. Ravno zaradi senzorja je pri zavarovanki tožene stranke splošna praksa, da so ostanke lesa odstranjevali ročno in ne s kakšnim pripomočkom in takšne prakse ni prekinil nihče od odgovornih oseb. Tožnica je šele v zadnjem obdobju delala točno na tem stroju, v delo je ni nihče uvedel in je bila prepuščena sama sebi. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi si morala sama poiskati primeren kos lesa oziroma palico za odstranjevanje koščkov lesa. To bi namreč moral storiti delodajalec oziroma zavarovanec tožene stranke, upoštevaje pri tem tudi pogostnost potrebe za odstranitev ostankov lesa. Zavarovanec tožene stranke je torej dopuščal možnost, da delavci z rokami odstranjujejo koščke lesa in to še potem, ko se je pred poškodbo tožeče stranke tam že poškodoval en delavec. Kovinska rešetka varuje pred poškodbami, ko je krožna žaga v fazi razreza oziroma v dvignjenem položaju, ne pa takrat, ko je list žage v svojem ležišču. Takrat je glavno varovalo senzor. Pomembno je tudi to, da je kovinska zaščita takšna, da omogoča z roko poseg v notranjost in ni popolna. Delavec lahko zaključi, da je takšna odprtina na kovinski rešetki namenjena ravno temu, da se z roko lahko odstrani košček lesa. Odstranjevanje na tak način je bil običajen postopek in nihče nikoli za to ni uporabljal kakšne priprave oziroma lesene deske. Nesprejemljiv je zaključek, da stroj ni bil v okvari, saj je dejstvo, da je bil senzor oziroma fotocelica zamenjana, vendar po nezgodi tožnice. Sodišče je ugotovilo, da lahko senzor sproži tudi kaj svetlečega in bi moral delodajalec tožene stranke zato ravnati z ustrezno skrbnostjo oziroma previdnostjo in poiskati kakšno drugo tehnično rešitev za odstranjevanje koščkov lesa. Odprta in zaprašena elektro omarica dokazuje, da stroj ni bil pravilno vzdrževan in da so bili delavci tako glede uporabe, kot tudi občasnih okvar prepuščeni sami sebi.

(2.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(3.) Višje sodišče v Ljubljani je v tej pritožbeni zadevi odločalo na podlagi sklepa začasne predsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Su 72/2010-63, s katerim je bila prenesena pristojnost z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Med pravdnima strankama ni spora, da je do poškodbe tožnice prišlo na delovnem mestu, na delovnem stroju za razrez lesenih desk, ko je tožnica zaradi odstranitve koščka lesa, ki je ostal pod kovinsko zaščito rezila stroja, z roko segla pod to zaščito, in da tožena stranka odgovarja za toženkino delodajalko po zavarovalni pogodbi.

(6.) Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala tako na objektivni kot krivdni odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v zvezi z objektivno odgovornostjo zaključilo, da delovni stroj, na katerem se je poškodovala tožnica, ni nevarna stvar, saj je list žage prekrit s kovinsko rešetko, ki sicer ne preprečuje delavcu posegov z roko, vendar pa predstavlja zadostno zaščito za nehotene oziroma slučajne gibe v območju lista žage. Tudi če bi šlo za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, pa namerno seganje pod kovinsko rešetko, po mnenju sodišča prve stopnje, predstavlja izključitveni razlog.

(7.) Presoja, ali je podmizna avtomatska krožna žaga in delo z njo nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost, za katero zavarovanec tožene stranke odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (150. člen OZ), sodi v okvir pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem meni, da zavarovanka tožene stranke, glede na konstrukcijo stroja, pri katerem lahko, kot je ugotovilo sodišče, pride do aktiviranja senzorja, ki povzroči dvig vrtečega žaginega lista tudi, če zazna kakšno trsko ali kaj svetlečega (in ne torej zgolj, ko se razrez opravlja) in pri katerem odstranitev morebitnega ostanka lesa po opravljenem razrezu ni avtomatizirana, ampak terja fizičen poseg delavca pod rešetko, odgovarja za nastalo škodo po principu objektivne odgovornosti (2. odstavek 131. člena OZ). Sodna praksa stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, šteje za nevarne ravno zaradi dejstva, da posameznik, ki samodejno delujočo stvar upravlja, le-te ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče. Žaga, na kateri se je poškodovala tožnica, je glede na navedeno nevarna stvar. Ko obratuje, kljub kovinski rešetki in senzorju namreč ni mogoča taka zaščita, ki bi preprečila možnost nastanka nesreče. Na presojo, ali gre za objektivno odgovornost, ne more vplivati delavčevo morebitno neskrbno ravnanje, lahko pa to odgovornost sicer objektivno odgovorne osebe izključi ali zmanjšuje. Porazdelitvi rizika nastanka škode v tovrstnih primerih ustreza princip, po katerem za škodo odgovarja tisti, ki se z nevarno dejavnostjo ukvarja, oziroma je imetnik nevarne stvari, oprostitveni razlogi pa so izjeme, saj mora biti dejanje nepričakovano in neprepričljivo. Ker so posegi v delovno območje stroja v konkretnem primeru mogoči kljub kovinski zaščiti, čeravno so izrecno prepovedani, ti ne morejo šteti za nepričakovane v smislu 2. odstavka 153. člena OZ in toženkino odgovornost povsem izključiti, kot je, za primer, da bi delovni stroj šteli za nevarno stvar, materialno pravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Ob tem je potrebno dodatno ugotoviti tudi to, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem niti ni obrazložilo, zakaj šteje nameren poseg v območje žage za nepričakovan in nepreprečljiv, upoštevaje, da je tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje izrecno zatrjevala, da se ostanki lesa izpod kovinske zaščite pogosto (tudi nekajkrat dnevno) odstranjujejo, da je način odstranjevanja z roko med obratovanjem stroja (ko le-ta torej ni popolnoma izklopljen, ampak je prost le senzor) običajna praksa, ki se je dopuščala (zavarovanec tožene stranke jim tudi ni dal pripomočkov za drugačen način dela), in da je bil tak način dela tudi posledica predpisanih norm. V tem delu je sodba sodišča prve stopnje dejansko brez razlogov in je ni možno preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki že sama po sebi terja razveljavitev izpodbijane odločitve.

(8.) Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, upoštevaje pri tem 354. in 355. člen ZPP, pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrača zadevo v novo sojenje.

(9.) V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, ob upoštevanju, da zavarovanka tožene stranke za škodo odgovarja na podlagi objektivne odgovornosti, dodatno ugotovi tudi dejstva (in o tem v sodbi navede razloge), ki so pravno relevantna za odločitev, ali obstojijo razlogi za izključitev odgovornosti oziroma za odločitev o soodgovornosti oškodovanke. Upošteva naj, da za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati tožeči stranki in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje tožeče stranke mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi (3. odstavek 153. člena OZ), pri čemer soodgovornost oškodovanca načelno ustreza teži njegovega krivdnega ravnanja. Ker se v primeru, da je krivdno ravnala tudi zavarovanka tožene stranke (1), ki je zanjo sicer objektivno odgovorna, delež krivde oškodovanca zmanjša ustrezno deležu krivdne odgovornosti sicer objektivno odgovorne osebe, bo moralo sodišče prve stopnje tudi v zvezi z očitki tožnice v tej smeri, po ustrezno dopolnjenem postopku, zavzeti ustrezno stališče. Ob ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navede tudi razloge za morebitno zavrnitev dokaznih predlogov tako, da bo v tej smeri možen ustrezen pritožbeni preizkus.

(10.) Glede na to, da je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških postopka v zvezi z vloženo pritožbo pridržalo za končno odločbo.

(1) Med drugim se ji očita tudi neredno vzdrževanje stroja v povezavi s trditvijo, da je bil senzor v okvari, kot dokaz pa je bila predlagana postavitev izvedenca elektro-strojnih naprav ter posredovanje seznama vseh vzdrževanj in popravil na delovnem stroju na katerem se je poškodovala tožnica in dopuščanje nepravilne prakse odstranjevanja ostankov lesa v povezavi z normo