- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1396/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1396.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Prekinitev postopka in napotitev na pravdo - Ali so bili izpolnjeni pogoji za prekinitev nepravdnega postopka in napotitev na pravdo glede delitve solastnine?Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek in napotilo J. J. na pravdo, kar je pritožnik izpodbijal, saj so solastniki še vedno nejasno izrazili svoja stališča o delitvi nepremičnine.
- Razdelitev nepremičnine po etažah - Ali je nepremičnina že razdeljena po etažah in kakšne so posledice tega stališča?J. J. trdi, da je nepremičnina že razdeljena po etažah, kar bi vplivalo na naravo postopka, vendar sodišče ugotavlja, da to še ni jasno in da je potrebno pridobiti stališča vseh solastnikov.
- Zakonitost zahtevka za delitev - Ali je predlagatelj pravilno utemeljil svoj zahtevek za delitev nepremičnine?Predlagatelj ne trdi, da je njegov delež večji, temveč da je nepremičnina razdeljena, kar pomeni, da ne more zahtevati delitve v nepravdnem postopku.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če bo v nadaljnjem postopku predlagatelj vztrajal, da je nepremičnina že razdeljena po etažah, tedaj ne bo pogojev za prekinitev postopka, pač pa bo njegov predlog treba zavrniti. V samostojnem postopku bo lahko uveljavljal bodisi, da je nepremičnina že razdeljena, bodisi bo v nepravdnem postopku zahteval razdelitev solastnine na nepremičnini v etažno lastnino.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in J. J. napotilo na pravdo, da zoper solastnike vloži tožbo na ugotovitev, da je solastnik do ½ trisobnega stanovanja v 1. nadstropju stanovanjske hiše na x. c. 25 v L., pri kateri etažna lastnina ni vzpostavljena, stanovanjska hiša pa je v zemljiški knjigi vpisana pri parc. št. 591/27, k.o. Z. Določilo je rok za vložitev tožbe trideset dni in odločilo tudi, da bo postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, če tožba ne bo v roku vložena.
Zoper sklep se pritožuje J.J. in navaja, da je v obrazložitvi sklepa napačno zatrjevano, da se je tudi M. C. strinjala, da so solastninski deleži na celotni hiši taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi, saj je slednja povedala, da je solastnica pritlične etaže in ne celotne nepremičnine. Tudi glede M. M. B. ni jasno, ali se strinja, da je solastnica celotne nepremičnine. Sklicuje se na pogodbo iz leta 1959 in navaja, tudi pisna izjava A. J. iz leta 2004 ne ustreza dejanskemu stanju. Sodišče kot verodostojne povzame zgolj navedbe A. J. in T. K. Pritožba je utemeljena.
Napotitev na pravdo je prenagljena. Udeleženci kot solastniki še niso podali tako jasnih izjav v zvezi z delitvijo nepremičnine, da bi bilo mogoče ugotoviti, za kakšen spor pravzaprav gre. Glede na doslej zbrane podatke in izjave je zaenkrat spor le med J. J. in T. K. glede vprašanja, ali sta ona dva lastnika celotne prve etaže, saj se ostale solastnice o načinu delitve še sploh niso izrekle. Jasno, določno in nedvoumno se morajo o predlogu J. J. in o njegovi trditvi, da je nepremičnina z dogovorom dejansko že razdeljena po etažah, izreči tudi ostale solastnice, torej A. J., M. C. in M. M. B. Vsaka od njih mora tudi izjaviti, kakšen način delitve predlaga.
Šele ko bo znano stališče vsake od solastnic o tem, ali je nepremičnina razdeljena po etažah ali ne, bo mogoče ugotoviti, za kakšen spor sploh gre. Če bi šlo za spor o deležih, potem je treba vedeti, da Zakon o nepravdnem postopku – ZNP v 3. odstavku 118. člena predvideva situacijo, ko eden do solastnikov zahteva večji delež, kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov. V konkretnem primeru pa predlagatelj zatrjuje nekaj drugega, in sicer, da je nepremičnina že razdeljena, in se pri tem sklicuje na pogodbo iz leta 1959. Ne trdi torej, da je njegov delež na celotni nepremičnini večji. Že v predlogu, torej v osnovi, trdi, da zemljiškoknjižno stanje ni točno, ker torej izhaja iz tega, da je nepremičnina razdeljena po etažah. Glede na tako stališče pa še ni pogojev za delitev v nepravdnem postopku, v katerem je, kot rečeno, izhodišče zemljiškoknjižno stanje, vsak pa lahko trdi, da so deleži drugačni. Tu predlagatelj ne trdi, da je njegov delež na celotni nepremičnini večji, pač pa izhaja iz stališča, da je predmet delitve zgolj eno stanovanje v tej etaži. Če bi J. J. uspel s tožbo tako kot je napoten na pravdo, bi na podlagi take sodbe nepravdno sodišče ne moglo opraviti delitve solastnine, ker bi ne šlo več za solastnino, ampak za etažno lastnino. Tudi zato zaenkrat še ni pogojev za prekinitev postopka in za napotitev na pravdo, kajti prekinitev postopka še nič ne reši. Če v nadaljnjem postopku med strankami ne bo prišlo do sporazuma o tem, kako njihovo razmerje razrešiti, in če bo predlagatelj še vedno vztrajal, da je nepremičnina že razdeljena, tedaj ne bo pogojev za prekinitev postopka, pač pa bo njegov predlog za delitev treba zavrniti. V samostojnem postopku pa bo lahko uveljavljal bodisi, da je s pogodbo iz leta 1959 nepremičnina že razdeljena po etažah, bodisi bo zahteval v nepravdnem postopku razdelitev solastnine na nepremičnini v etažno lastnino po določbah 110. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ.
To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.