Jedro

Bistvena je ugotovitev sodne izvedenke medicine dela, prometa in športa, da tožnici stvarne razbremenitve omogočajo, da lahko tožnica opravlja ustrezno delo, ob čemer se ji zdravstveno stanje ne bo poslabševalo in da na ta način ni razloga več za skrajšani delovni čas. Nasprotno pa samo krajši delovni čas tožnici brez upoštevanja stvarnih razbremenitev, ne preprečuje poslabšanja zdravstvenega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 14. 10. 2024, odločbo toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 3. 2024 pa je odpravilo v prvem odstavku izreka. Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: zmožna za delo, kjer ni potrebno pogosto in/ali ponavljajoče se gibanje v palcih obeh rok, brez dvigovanja, prenašanja ali premeščanja bremen, težjih od 1 kg, s polnim delovnim časom največ 8 ur dnevno, 40 ur tedensko od 15. 1. 2024 dalje. V ostalem ostane odločba toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 3. 2024 nespremenjena. Kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je sodišče zavrnilo ter odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške zastopanja v višini 787,30 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do izpolnitve. Ob tem je toženec dolžan tožnici povrniti potne stroške v znesku 54,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3.Tožnica iz vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Omejitve, kot jih ugotavlja prvostopenjsko sodišče, so zanjo manj ugodne. Izvedenca pri podaji mnenja nista upoštevala njenega celovitega zdravstvenega stanja niti nista pojasnila razlogov za določitev posameznih omejitev, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je določila invalidska komisija v predsodnem postopku. Izvedenca sta nepravilno zanemarila njene težave, povezane s hrbtenico in njene psihične težave ter nepravilno ocenila, da naj bi bila tožnica ovirana pri delu s palcema obeh rok. Tožnica se s spremembo njene delazmožnosti in omejitev, kot jih ugotavlja sodišče v II. točki izreka, ki se je oprlo na sodno izvedenko, ne strinja. Sedaj je preostala delazmožnost za tožnico manj ugodna, kot je bila tožničina preostala delazmožnost z odločbo z dne 25. 3. 2024. V izvedeniškem mnenju so izpuščene omejitve, da je tožnica "zmožna za delo, ki se opravlja izmenoma stoje in sede, kjer ni potrebna groba moč desne roke in ko se delo opravlja le občasno v prisilni drži ledvenokrižne hrbtenice". Iz izvedeniškega mnenja in zaslišanja izvedenke na naroku ni mogoče ugotoviti, na podlagi katere medicinske dokumentacije je izvedenka v nasprotju z mnenjem komisije toženca na prvi stopnji za tožnico ugotovila drugačne omejitve in njeno preostalo delazmožnost. Sodbe se v tem delu ne da preizkusiti. Tožnica je podala pripombe na izvedeniško mnenje in predlagala, da sodišče angažira drugega izvedenca ortopeda in psihiatra, čemur sodišče ni sledilo. Ugotovitve izvedenke v izvedeniškem mnenju so zanjo neustrezne, tudi pregled pred izvedencem je potekal neustrezno. Izvedenca sta ji postavljala vprašanja, na katera tožnica ni mogla odgovoriti, saj je bila vmes prekinjena. Izvedenca nista upoštevala, da je imela tožnica že v letu 2016 tri preglede MRI, ki so pokazali vnetje na levem in na desnem sklepu, kar je posledica jemanja biološkega zdravila. Leta 2017 je opravila MRI v UKC, kar je imelo za posledico ukinitev bioloških zdravil, izvid pa ni pokazal sprememb. Odkar se je tožnica obrnila na Revmatološko kliniko v Bolnišnici A., se nihče več ni oziral na njene težave s hrbtenico in kolki, kar je bil razlog za njen dolgotrajni bolniški stalež. V letu 1997 je imela hudo prometno nesrečo, v kateri je utrpela poškodbo vratne hrbtenice. Bila je hospitalizirana in nato še štiri tedne nosila mavec od glave do pasu. Zdravljenje je bilo dolgotrajno. V letu 2020 je imela pregled v fiziatrični ambulanti, kjer so ugotovili stenozo spinalnega kanala vratne hrbtenice in ledvene hrbtenice, pričakovati je težave pri delu v prisilni drži, daljšem sedenju, stoji, hoji. Izvedenca sta v svojem mnenju pojasnila, da ima vsak take težave po 45. letu. Iz zdravstvene dokumentacije tožnice je razvidno, da je bila vsaj dvakrat odpeljana na urgenco, ker se je bolečina iz hrbtenice preselila v ritnici in izžarevala v obe nogi. Iz ortopedskega pregleda tožnice v letu 2023 je razvidno, da po mnenju strokovnjakov ni priporočljivo operirati ljudi z revmatološko boleznijo. Težave so povezane s hrbtenico, ki jih izvedenca zanemarita. Tožničine težave so se začele pojavljati že po prvem operativnem posegu, operirana pa je bila še šestkrat. Tožnica je omejena tudi pri delu z rokama in ne samo s palcema obeh, kar potrjuje tudi ambulantni izvid zdravnice za medicinsko rehabilitacijo iz 2023. Zanemarljive niso niti psihične težave, ki vplivajo na njeno delazmožnost. Stanje se ji je po terapiji le nekoliko izboljšalo. Predpisana so ji nova zdravila, pri psihiatru pa se zdravi ambulantno. Iz mnenja ni razvidno, na podlagi česa izvedenca ugotavljata, da je bilo pri tožnici zdravstveno stanje v zadostni meri zazdravljeno, da bi lahko tožnica opravljala svoje delo s polnim delovnim časom. Delodajalec je tožnico maja 2024 poslal na pregled k medicini dela, ki po osebnem pregledu in pregledu medicinske dokumentacije ni izdala pozitivnega spričevala. Delo za polni delovni čas dejansko pomeni odsotnost od doma dnevno 12 ur in več, saj izvedenca ne upoštevata, da se mora tožnica na delovno mesto pripeljati z javnimi prevozi, kar je povezano z naporom in časom, ki ga tožnica pri tem porabi.

4.3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka tožničine pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ter da ni podana zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa je materialnopravno pravilna.

7.6. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 14. 10. 2024 in odločba številka zadeve: ..., številka dosjeja: ... z dne 25. 3. 2024, s katerima je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami od 15. 1. 2024 dalje.

8.7. Pritožbeno sodišče sprejema dokazni zaključek, da pri tožnici ne gre za izgubo delazmožnosti. Sodišče prve stopnje se je prepričljivo opredelilo do izvedenih dokazov, dokazna ocena je podana življenjsko logično ter izpeljana skladno z 8. členom ZPP. Nosilni pritožbeni očitek se nanaša na dokazno oceno sodišča, ki se je oprlo na izvedensko mnenje izvedenke MDPŠ in sodnega izvedenca interne medicine. Po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno in jasno izvedensko mnenje, kateremu je sodišče utemeljeno sledilo. Sodna izvedenca sta na podlagi proučitve celotne medicinske dokumentacije, iz katere je jasno razviden časovni potek zdravljenja ter po opravljenem osebnem pregledu tožnice podala izvedensko mnenje ter ga zaradi vztrajajočih tožničinih pripomb dopolnila ob zaslišanju na naroku dne 10. 10. 2025.

9.8. V svoji izčrpni dokazni oceni v 8. točki obrazložitve se je sodišče pravilno opredelilo do posameznih trditev tožnice tekom postopka, iste trditve pa sedaj tožnica ponavlja kot pritožbene očitke. Brez pravne podlage je pritožbeni očitek, da iz izvedeniškega mnenja ni mogoče razbrati, zakaj je prišlo do različnih omejitev in zakaj so v izdelanem izvedeniškem mnenju izpuščene omejitve, ki so bile tožnici priznane v predsodnem postopku. V 7. točki obrazložitve je povsem precizno povzeto izvedensko mnenje, iz katerega je razvidno, da se je sodna izvedenka MDPŠ konkretizirano opredelila do posamezne zdravstvene težave in pojasnila, ali in oziroma kakšno razbremenitev tožnica potrebuje, da bi lahko nadalje opravljala še ustrezno delo. Osrednjo tožničino zdravstveno težavo, zaradi katere je pri tožnici podana invalidnost, predstavlja rizartroza obeh palcev, zaradi katere je bila že večkrat operirana, rehabilitacija pa ni bila popolna. Ta težava zahteva omejitve, kot jih priporoča tudi strokovna citirana literatura, na katero se je izvedenka sklicevala,2 tj. delo, kjer ni potrebno pogosto in/ali ponavljajoče se gibanje v palcih obeh rok, brez dvigovanja, prenašanja ali premeščanja bremen, težjih od 1 kg. Ker je pri tožnici periferni spondiloartritis umirjen in brez strukturnih sprememb, sklepi brez znakov vnetja, po ugotovitvi izvedencev dodatnih omejitev ne potrebuje. Tožnica dodatnih razbremenitev ne potrebuje niti zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice in kolkov, ki se zdravijo konzervativno, niti zaradi kalcinirajočega tendinitisa ali rupture tetiv mišic rotatorne manšete. Pri spremembah levega kolena gre za blage degenerativne spremembe, ki ne zahtevajo dodatnih razbremenitev, v gležnjih, pa gre za tendinitis, ki zahteva konzervativno zdravljenje.

10.9. Pravilno se je sodišče oprlo na ključno ugotovitev izvedencev, da tožnica potrebuje stvarne razbremenitve na ustrezno prilagojenem delovnem mestu, dodatne časovne razbremenitve razen omejitve na največ 8 ur, pa ne potrebuje. Rizartroza palcev obeh rok pri tožnici namreč ni popolno sanirana, zato delo s tipkovnico, ki ga je kot zdravstveni administrator vseskozi opravljala, zanjo ni ustrezno delo, saj pri delu izstopajo med drugim hitri gibi prstov in zapestja.

11.10. Izvedenka medicine dela, prometa in športa je ocenjevala delazmožnost zavarovanke glede na njeno zdravstveno stanje in glede na obremenitve iz delovnega okolja, specialist interne medicine revmatolog pa je ocenjeval dodatno še vplive revmatskih težav tožnice. Tožnica se zmotno zavzema za drugačne dokazne zaključke. Sodišče je navedlo prepričljive argumente, s katerimi je dokazno vrednotilo posamezen dokaz in ga primerjalo z ostalimi dokazi ter upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka. Pri invalidnosti gre za trajnejše spremembe, ki so povezane s predhodno izvedeno diagnostiko in zdravljenjem ter nato s postopkom pri tožencu. Strokovne ugotovitve lečečih specialistov v dokaznem postopku nimajo enake dokazne vrednosti kot ugotovitve izvedenca.

12.11. Nenazadnje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da sama vožnja na delo ni merilo pri oceni delazmožnosti. Vožnja na delo in z dela ni predmet presoje delazmožnosti zavarovanke, zaradi česar so pritožbene navedbe o daljši odsotnosti od doma v primeru opravljanja dela za polni delovni čas pravno nerelevantne.

13.12. Neuspešen mora ostati tudi pritožbeni očitek v smeri nedokončanega zdravljenja. Sodišče je v 8. točki obrazložitve pojasnilo, da povezava dolgotrajnega bolniškega staleža z (ne)zaključenim zdravljenjem ni ustrezna, saj se v sedanji praksi pri invalidnosti ne zahteva več trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ampak se lahko tudi ob tekočem staležu poda ocena o invalidnosti. Bistvena je ugotovitev sodne izvedenke medicine dela, prometa in športa, da tožnici stvarne razbremenitve omogočajo, da lahko tožnica opravlja ustrezno delo, ob čemer se ji zdravstveno stanje ne bo poslabševalo in da na ta način ni razloga več za skrajšani delovni čas. Nasprotno pa samo krajši delovni čas tožnici brez upoštevanja stvarnih razbremenitev, ne preprečuje poslabšanja zdravstvenega stanja. Življenjsko sicer sprejemljiv pritožbeni očitek, da ustrezno delo, kot sta ga opredelila izvedenca, za tožnico pri delodajalcu ne bo razpoložljivo, ne more biti predmet socialnega spora.

14.13. Sodišče se je opredelilo tudi do očitkov o nekorektni izvedbi osebnega pregleda s strani izvedencev, saj je iz izvedenskega mnenja razvidno, da sta izvedenca tožnici postavila več vprašanj, v mnenju so povzete lastne zaznave zdravstvenega stanja tožnice ter natančno prebrana vsa razpoložljiva dokumentacija.

15.14. Sodišče je dokazni predlog tožnice po postavitvi novih izvedencev medicinske stroke utemeljeno zavrnilo in v 10. točki obrazložitve pojasnilo, da je potrebno izvedenca v primeru morebitnih pomanjkljivosti pisnega izvedenskega mnenja najprej zaslišati in šele, če se ta pomanjkljivost ne da odpraviti z zaslišanjem, pridobiti mnenje novega izvedenca.

16.15. Nenazadnje ne gre niti za kršitev prepovedi reformatio in peius, ki jo smiselno zatrjuje tožnica, saj z določitvijo drugačnih omejitev ni prišlo do posega v pravico, priznano v predsodnem postopku, temveč gre za spremembo stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice.

17.16. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

-------------------------------

1. List. št. 69-70.

2. List. št. 47.

3. Prepis zvočnega posnetka dela glavne obravnave dne 10. 10. 2025; str. 1 in 2.