Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko je sodišče predlog tožilstva za podaljšanje pripora zagovorniku poslalo po telefaksu, ni kršilo pravic obrambe, saj bi zagovornik glede na stanje zadeve moral predvideti vložitev obtožnice in odločanje o podaljšanju pripora, ter kolikor je sam odsoten, priskrbeti ustreznega substituta.
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
A. 1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 22. 6. 2012 podaljšalo pripor po vloženi obtožnici zoper obdolženega Z. K. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vlaga osumljenčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga odpravo pripora. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, s tem da zagovornik ni prejel predloga ODT pred 2. 7. 2012, saj je bila vročitev opravljena preko faksa, sam pa je bil v tem času na dopustu. Zaradi navedenega naj bi bil sklep o podaljšanju pripora nezakonit. 3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo navaja, da zagovornik obdolženca uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP in navaja vsebinsko enake razloge, kot jih je navedel v pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodiča v Mariboru. Na te navedbe je odgovorilo že Višje sodišče v Mariboru, ko je odločalo o zagovornikovi pritožbi. Soglaša z ugotovitvijo sklepa, da je potrebno pri uveljavitvi kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP določno navesti poleg kršenega zakonskega določila zlasti, kako je zatrjevana kršitev vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa.
4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo osumljencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik je podal izjavo o odgovoru, kjer navaja, da Vrhovno državno tožilstvo v svojem odgovoru ne zavzema svojega stališča do zatrjevane kršitve, kar daje podlago za sklep obrambe, da navedeno kršitev priznava. Ne strinja pa se s stališčem Vrhovnega državnega tožilstva, da takšna kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo že v pritožbi navedeno, da do sedaj realizirana dokazna sredstva ne dajejo ustrezne podlage za utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje.
B.
5. Iz izpodbijanih sklepov izhaja, da je podan utemeljen sum, da je osumljeni storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika – 1, česar zagovornik v zahtevi ne izpodbija.
6. V zahtevi za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik ugotavlja, da je sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Mariboru nezakonit. Zagovornik je namreč predlog ODT, ki je bil poslan preko faksa, prejel šele 2. 7. 2012, ko se je vrnil z dopusta in tako se ni mogel izjasniti o navedenem predlogu. Faks namreč ni zanesljiv način vročitve in niti se ni vložišče Okrožnega sodišča v Mariboru telefonično prepričalo o vročitvi predloga.
7. Pritožnik uveljavlja vsebinsko enake razloge, kot jih je navajal v pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru. Višje sodišče se je do pritožbenih navedb opredelilo, ter navedlo, da je pri uveljavitvi kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP potrebno določno navesti poleg kršenega zakona tudi kako je zatrjevana kršitev vplivala ali mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Hkrati pa navedlo tudi, da je bil predlog ODT poslan odvetniški pisarni z vsaj še enim odvetnikom, ki bi lahko nadomestil odsotnega zagovornika.
8. Vlaganje vlog po telefaksu je pri mnogih sodiščih prve stopnje ustaljena praksa, predvsem v primerih posredovanja nujnih sporočil ter pravnih sredstev, za vložitev katerih so določeni kratki zakonski roki. Tudi za vloge, ki so posredovane po telefaksu, velja drugi odstavek 87. člena ZKP, ki določa, da velja izjava, ki je vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred potekom roka. V primeru vlaganja vlog po telefaksu, kjer posredovanje poštnega osebja ni potrebno, se kot čas izročitve šteje trenutek, ko vlogo prejme faks naprava.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ob procesnopravno relevantnih dejstvih, da je bil predlog ODT poslan tako obdolžencu, kot tudi odvetniški pisarni, kjer je zaposlena še ena odvetnica in bi v obravnavanem primeru zagovornik obdolženca, glede na stanje zadeve moral predvideti vložitev obtožnice in tudi odločanje o podaljšanju pripora, ter kolikor je sam odsoten priskrbeti ustreznega substituta, ter ob dejstvu, da gre za postopek v katerem so zakonski roki sorazmerno kratki in so se mu pisanja sodišča po telefaksu v obravnavani zadevi že vročala, ter ob upoštevanju predhodnega odstavka in dejstva, da je bil predlog vročen obdolžencu, navedena kršitev ni podana.
C.
9. Ker niso izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 420. člena ZKP, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).
10. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.