Jedro

Pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks je glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se toženo stranko oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo toženec iz vseh zakonskih razlogov po 338. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da toženca oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je sodišče prve stopnje kot premoženje toženca upoštevalo nepremičnino parc. št. 520/1 k.o. H., ki v naravi predstavlja dvorišče, stavbo in sadovnjak, in nepremičnino parc. št. 516/3 k.o. H., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, katerih lastnica je toženčeva žena. Ker je nepremičnina parc. št. 520/1 k.o. H. vrt oziroma funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše na parc. št. 516/3 k.o. H., je ni mogoče šteti kot samostojno nepremičnino, temveč kot celoto z nepremičnino parc. št. 516/3 k.o. H.. Splošno znano je namreč, da imajo stanovanjske hiše tudi vrtove in funkcionalna zemljišča. Glede na navedeno geodetska delitev hiše in vrta na dve ločeni parceli ne more biti razlog za zavrnitev toženčevega predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Na nepremičnini parc. št. 520/1 k.o. H. ni možna samostojna gradnja, saj niso zagotovljeni zadostni odmiki od že obstoječih objektov. Iz podatkov GURS - Portal prostor je razvidno, da je navedena parcela nepravilne oblike, brez dostopa in stisnjena med druge objekte. Po oceni GURS je vrednost nepremičnina parc. št. 520/1 k.o. H. za polovico manjša, kot pa jo je ocenilo sodišče prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni zaposlen in nima rednih dohodkov, je pa lastnik motornega vozila v vrednosti 1.000,00 EUR. Povprečni mesečni neto dohodek na družinskega člana znaša na račun ženinih dohodkov iz zaposlitve 353,68 EUR. Tožnikova žena je lastnica 174 delnic A. naložbe in 9 delnic K., katerih skupna vrednost je bila v času odločanja sodišča prve stopnje 1.452,57 EUR, solastnica nepremičnine parc. št. 516/3 k.o. H., na kateri stoji stanovanjska hiša, in lastnica nepremičnine parc. št. 520/1 k.o. H., katere vrednost je sodišče prve stopnje ocenilo na 48.000 EUR.

V zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da ima tožnikova žena na računu denarna sredstva v skupni višini 2.656,95 EUR, da je lastnica delnic v vrednosti 1.452,57 EUR, da je v zadnjih treh mesecih prejela tudi mesečne dohodke v skupni višini 2.122,05 EUR ter da je lastnica oziroma solastnica zgoraj navedenih nepremičnin, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks glede na določbo 11. člena ZST-1 odločilno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov stranke je pomembno zgolj pri presoji, ali le-to zadošča za njihovo lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev sodnih taks. Glede na navedeno zavrnitve predloga za oprostitev sodnih taks ni mogoče utemeljiti s premoženjskim stanjem toženčeve žene, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Bistveno je ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnika, ki po presoji pritožbenega sodišča narekuje oprostitev plačila sodnih taks.

Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženca oprostilo plačila sodnih taks (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).