Jedro

Zadeva, v kateri je tožnica vložila tožbo ter glede katere je uveljavljala Bpp(zaradi dedne nevrednosti), sploh ni bila meritorno obravnavana, zaradi česar stroški postopka sploh niso nastali, prav tako je zadeva že pravnomočno končana, zato je izpodbijana odločba, da se tožnici zavrne prošnja za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 2. člena, 31. člena, 31.a člena, 34. člena in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 1998/2010, zaradi dedne nevrednosti.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je 12. 11. 2010 pristojni organ za Bpp prejel prošnjo tožnice za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, razen sodnih taks, v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 1998/2010, zaradi dedne nevrednosti. Pogoji za dodelitev Bpp so urejeni v 11. členu do 24. členu ZBPP. Pri presoji dodelitve Bpp se kot dodatni pogoj, poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca in njegove družine, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp (24. člen ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alinea) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea). Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost Bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica vložila tožbo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi dedne nevrednosti toženih strank, iz katere izhaja, da v zvezi z dodelitvijo Bpp naproša za oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka ugotavlja, da stroški postopka v tem postopku niso nastali, saj zadeva sploh ni bila meritorno obravnavana. Dne 30. 9. 2010 je bil izdan sklep o nepristojnosti, zadeva pa je bila pravnomočno končana dne 31. 12. 2010 s sklepom o ustavitvi postopka. Tožena stranka zato ugotavlja, da je tožničina prošnja za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila stroškov postopka v predmetnem postopku očitno nerazumna v smislu 3. odstavka 24. člena ZBPP, saj je zadeva že pravnomočno zaključena, stroški postopka pa, glede na to, da se zadeva ni meritorno obravnavala, niso nastali.

Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila „pritožbo“ na Okrožno sodišče v Ljubljani. Slednje je navedeno pritožbo z dopisom z dne 24. 10. 2011 odstopilo Upravnemu sodišču RS, saj je ugotovilo, da je tožnica sprožila upravni spor. Zoper izpodbijano odločbo namreč ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor, tožbo je treba vložiti pri Upravnem sodišču RS, kar izhaja iz pravnega pouka izpodbijane odločbe.

Tožnica v „pritožbi“, ki jo je Upravno sodišče RS obravnavalo kot tožbo, navaja, da pojasnilo sodnice, ki ni organ za Bpp, nima podlage v dejanskem stanju, ki je ugotovljeno nepravilno. Tožnica je namreč v zadevi opr. št. III P 1998/2010 dne 16. 6. 2011 prejela plačilni nalog z zahtevo za plačilo stroškov postopka, kar pomeni, da je ugotovitev, da v tem postopku stroški niso nastali, v celoti nepravilna in nezakonita. Sodnica, ki je odločala v predmetni zadevi, ni organ za Bpp. Prav tako je napačen zaključek, da je zadeva očitno nerazumna, saj nima podlage v zakonu, zaradi česar je odločitev v celoti nepravilna in nezakonita. Tožnica navaja, da je 16. 6. 2011 prejela plačilni nalog z zahtevo za plačilo stroškov postopka, torej v zadevi očitno ni pravnomočno odločeno, ali pa plačilni nalog z dne 16. 6. 2011 ni zakonit, kar vse po mnenju tožnice pomeni, da je izpodbijana odločitev v celoti nepravilna in nezakonita ter iz tega razloga nična. Tožnica še navaja, da 37. člen ZBPP ni materialnopravna podlaga za zavrnitev predloga za dodelitev Bpp. Glede pravnega pouka pa se tožnica sklicuje na 25. člen Ustave RS, po katerem je zoper vsako nezakonito odločitev dovoljena pritožba, kar pomeni, da je tudi v predmetni zadevi pritožba dovoljena.

Tožena stranka je sodišču dostavila spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo in odgovorila, da v celoti vztraja pri navedbah iz izpodbijane odločbe. Tožnica v tožbi med drugim navaja, da je 16. 6. 2011 prejela plačilni nalog z zahtevo za plačilo stroškov postopka, katerega pa ne prilaga. Tožena stranka odgovarja, da so stroški postopka, ki se na podlagi 26. člena ZBPP krijejo iz sredstev Bpp predvsem stroški, ki nastanejo v samem postopku, predvsem stroški izvedencev, prič, tolmačev, vročevalcev, stroški za prevode, stroški zunanjega poslovanja sodišča ali drugega organa RS, varščine in predujmi (5. odstavek 26. člena ZBPP), medtem ko za odločanje o sodnih taksah (za plačilo katere je tožena stranka najbrž prejela plačilni nalog) tožena stranka ni pristojna odločati. Zato tožničina navedba v zvezi s prejetim plačilnim nalogom ne vpliva na pravilnost odločitve tožene stranke. Zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, dalje ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve Bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev Bpp, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, oziroma, da ni očitno nerazumna (1. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj je zadeva očitno nerazumna je določeno v 3. odstavku 24. člena ZBPP. Ob ugotovitvi tožene stranke, da zadeva, v kateri je tožnica vložila tožbo ter glede katere je uveljavljala Bpp (opr. št. III P 1998/2010 zaradi dedne nevrednosti), sploh ni bila meritorno obravnavana, zaradi česar stroški postopka sploh niso nastali, ter je že pravnomočno končana, je izpodbijana odločba, da se tožnici zavrne prošnja za dodelitev Bpp v obliki oprostitve plačila stroškov postopka, tudi po presoji sodišča pravilna. Sodišče zavrača tožničine ugovore, da je v navedeni zadevi prejela plačilni nalog z zahtevo za plačilo stroškov postopka. Iz 5. odstavka 26. člena ZBPP namreč izhaja, da se Bpp lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov, ki jih našteva (npr. stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, itd). Da bi se plačilni nalog, na katerega se tožnica sklicuje v tožbi, ki pa ga ni predložila, nanašal na stroške iz citiranega 26. člena ZBPP, tožnica ni izkazala, na plačilo sodnih taks pa se izpodbijana odločba ne nanaša. Iz 37. člena ZBPP izhaja, da pristojni organ za Bpp odloči o prošnji za Bpp med drugim tako, da prošnjo zavrne kot neutemeljeno (2. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP), zaradi česar sklicevanje tožnice, da 37. člena ZBPP ni materialnopravna podlaga za zavrnitev predloga za dodelitev Bpp, ni utemeljeno. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, na podlagi zakonskega pooblastila iz 61. člena Zakona o sodiščih pa predsednika sodišča nadomešča podpredsednik sodišča. Zato sodišče zavrača tožničino sklicevanje, da v zadevi ni odločal pristojni organ za Bpp. V zvezi z ugovori tožnice, ki se nanašajo na pravni pouk izpodbijane odločbe, sodišče ugotavlja, da je pravni pouk izpodbijane odločbe v skladu z 4. odstavkom 34. člena ZBPP, ki določa, da zoper odločbo pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Tožničino „pritožbo“ je zato sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu, zaradi česar tožnica ni bila prikrajšana v svoji pravici do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave RS.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.