Jedro

V pristojnosti delovnega sodišča je presoja zakonitosti službene ocene. Sodišče pa ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto za to pristojne osebe.

Določbe drugega odstavka 100.a člena ZObr ni mogoče razumeti tako, da je sodno varstvo izključeno, kadar je pritožbeni postopek zoper odločitev o pravicah iz delovnega razmerja urejen tako, da se uveljavlja po službeni poti in da je sodno varstvo dovoljeno le, kadar se pravica do pritožbe realizira na podlagi določbe drugega odstavka 100.a člena ZObr. Ta določa, da ima delavec pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitev o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, določeni s Pravili službe. Ta določba pomeni zgolj to, da se zahteva za uveljavljanje pravic oziroma ugovor po drugem odstavku 100.a člena vloži pri ministru oziroma pooblaščeni osebi, pritožba, ki se uveljavlja po službeni poti, pa se vloži pri poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote. Tako zoper končno odločbo ministra oziroma pooblaščene osebe kot tudi zoper dokončno odločitev komisije o službeni oceni je dovoljeno sodno varstvo, če gre za odločitev o pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja.

ZSSloV ureja pravico do ugovora in določa, da se ugovor vloži zoper izdane akte vodenja in poveljevanja v delu, ki se neposredno nanaša na vojaško osebo, službene zadeve ali ravnanje druge vojaške osebe ali nadrejenih v zvezi s službenimi zadevami. Ugovor se lahko vloži v 5-ih dneh od dneva prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor kot to določa 38. člen ZSSloV. Zato tudi v zvezi s službeno oceno velja predpisani 5-dnevni rok za pritožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je sklep tožene stranke št. ... z dne 10. 3. 2014, nezakonit in se razveljavi“.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 292,10 EUR v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške postopka v višini 156,20 EUR v 8 dneh, od poteka paricijskega roka dalje do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se ugotovi, da je sklep tožene stranke št. ... z dne 10. 3. 2014, nezakonit in se razveljavi (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka in je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške postopka tožniku v višini 348,81 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen ter tožniku naloži plačilo stroškov postopka oziroma podrejeno, da zadevo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zaključki sodišča prve stopnje kot izhaja iz 9. in 10. točke obrazložitve so materialnopravno zmotni. Področje službene ocene urejajo Pravila službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009 - PSSV). Službena ocena je skladno s 102. točko ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. PSSV v 105. členu določa, da kriteriji za ocenjevanje usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške dolžnosti, vsebino in obliko službene ocene ter postopek uveljavljanja in preizkusa službene ocene za pripadnike Slovenske vojske podrobneje uredi minister za obrambo. Tudi v devetem odstavku 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem. - ZSPJS) določa, da se v Slovenski vojski ocenjuje delovna uspešnost v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz drugega odstavka 17. člena tega zakona. V 17. členu istega zakona je določeno, da se postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za ocenjevanje po tem zakonu, med drugimi tudi za javne uslužbence v organih državne uprave, določi z uredbo vlade. V Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008 s sprem.) je v četrtem odstavku 1. člena določeno, da se za pripadnike Slovenske vojske postopek preverjanja in izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ocenjevanje delovne uspešnosti izvaja v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju. Tako je bil izdan Pravilnik o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 1/2010, 92/2010, 118/2011, 88/2012 in 40/2013 - Pravilnik). V Pravilniku je v 16. členu urejen pritožbeni postopek, pri čemer je določeno, da se lahko vojaška oseba zoper službeno oceno pisno pritoži skladno z Zakonom o službi v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 68/2007 - ZSSloV). 36. člen ZSSloV določa, da je službena pot redni način komuniciranja v skladu z načelom enostarešinstva. Čeprav ZSSloV ureja pravico do ugovora in določa, da se ugovor vloži zoper izdane akte vodenja in poveljevanja v delu, ki se neposredno nanaša na vojaško oceno, službene zadeve ali ravnanje druge vojaške osebe ali nadrejeni v zvezi s službenimi zadevami, pa je glede na napotilo glede pritožbe oziroma ugovora zoper službeno oceno v PSSV treba šteti, da je potrebno službeno oceno izpodbijati v 5-dnevnem roku za pritožbo. Navedeno stališče, da je zoper službeno oceno predpisana službena pot in nato sodno varstvo izhaja tudi iz sklepa VDSS, opr. št. Pdp 572/2014 z dne 3. 7. 2014. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki spada v sodno pristojnost. V pristojnosti delovnega sodišča je presoja zakonitosti službene ocene, kar izhaja iz b. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1). Deseti odstavek 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 s sprem. - ZSPJS) določa, da se v SV delovno uspešnost ocenjuje v okviru službene ocene v skladu s predpisi na obrambnem področju, pri čemer se za ocenjevalno lestvico in pogoje za napredovanje uporablja uredba iz člena 17/2 ZSPJS. Po sedmem odstavku člena 17.a ZSPJS lahko zoper oceno komisije javni uslužbenec uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja. Službena ocena predstavlja tudi odločitev o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (4. člen Pravilnika o službeni oceni, Ur. l. RS, št. 1/2010 s sprem., točka 103 Pravilnika službe o Slovenski vojski, Ur. l. RS, št. 84/2009), ob tem, da je dvakratna zaporedna negativna službena ocena lahko tudi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (člen 94/1 Zakona o obrambi, Ur. l. RS, št. 82/2004 in nadalj.). To pomeni, da je sodišče pristojno za odločanje o zakonitosti službene ocene, takšno stališče je sprejelo že pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Pdp 1160/2011 z dne 23. 3. 2012, zadeva opr. št. Pdp 1163/2012 z dne 14. 2. 2013. Glede na navedeno pa sodišče ni pristojno, da bi samo podalo službeno oceno namesto za to pristojne osebe.

7. Določbe drugega odstavka 100.a člena ZObr ni mogoče razumeti tako, da je sodno varstvo izključeno, kadar je pritožbeni postopek zoper odločitev o pravicah iz delovnega razmerja urejen tako, da se uveljavlja po službeni poti in da je sodno varstvo dovoljeno le, kadar se pravica do pritožbe realizira na podlagi določbe drugega odstavka 100.a člena ZObr. Ta določa, da ima delavec pravico vložiti zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper odločitev o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, razen če je s tem zakonom določeno, da se varstvo pravic uveljavlja po službeni poti, določeni s Pravili službe. Vendar pa ta določba pomeni zgolj to, da se zahteva za uveljavljanje pravic oziroma ugovor po drugem odstavku 100.a člena vloži pri ministru oziroma pooblaščeni osebi, pritožba, ki se uveljavlja po službeni poti, pa se vloži pri poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote. Vendar pa je, tako zoper končno odločbo ministra oziroma pooblaščene osebe kot tudi zoper dokončno odločitev komisije o službeni oceni, dovoljeno sodno varstvo, če gre za odločitev pravic ali obveznosti iz delovnega razmerja. ZSSloV ureja pravico do ugovora in določa, da se ugovor vloži zoper izdane akte vodenja in poveljevanja v delu, ki se neposredno nanaša na vojaško osebo, službene zadeve ali ravnanje druge vojaške osebe ali nadrejenih v zvezi s službenimi zadevami. Ugovor se lahko vloži v 5-ih dneh od dneva prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva prejema akta vodenja in poveljevanja oziroma od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor kot to določa 38. člen ZSSloV. Glede na navedeno je šteti, da tudi v zvezi s službeno oceno velja predpisani 5-dnevni rok za pritožbo. Takšno stališče smiselno izhaja iz zadeve opr. št. Pdp 572/2014 z dne 3. 7. 2014, torej velja 5-dnevni rok za pritožbo. Glede na to, da je tožnik bil seznanjen s službeno oceno 17. 2. 2014, kar potrjuje podpis na oceni in je vložil ugovor 24. 2. 2014, je zamudil rok za pritožbo oziroma ugovor. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 351. v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, in sicer nagrado za postopek v znesku 113,10 EUR (tar. št. 3101), nagrado za narok v znesku 104,40 EUR (tar. št. 3102), 20,00 EUR za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002), ter kilometrino A. - B. - A. (70 km x 2 x 0,39 EUR) v višini 54,60 EUR, skupaj torej 292,10 EUR. Tožnik sam krije svoje stroške.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti pritožbene stroške postopka v višini 139,20 EUR (tar. št. 3210) in 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar skupaj znaša 156,20 EUR. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

10. Odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbenim sodiščem temeljita na določbi drugega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP.