Jedro

Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je mama pokojnega otroka zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, A.T., je dne 8. 10. 2020 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpr 56023/2019. Navedla je, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper R.P. in M.T. zahtevalo uvedbo preiskave zaradi kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravniške dejavnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 179. člena Kazenskega zakonika, v posledici česar se jima očita smrt otroka T.K.. Ob tem dodaja, da je mama pokojnega otroka V.B., ki je zaposlena v vložišču Okrožnega sodišča v Mariboru. Predlagateljica zato zaradi zagotovitve videza nepristranskosti v skladu s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah1 zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto preiskovalne sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je mama pokojnega otroka V.B., zaposlena v vložišču Okrožnega sodišča v Mariboru. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti odločanja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice2, po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost odločanja na tem sodišču. 5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je mama pokojnega otroka zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da morata biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidni tudi navzven.

6. Po obrazloženem je višje sodišče predlogu preiskovalne sodnice ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge. 2 Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.