Jedro

Opustitev zaslišanja izvedenca in opustitev dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja zaradi strankinih pripomb je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene in posledično ne povzročajo dvome v izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 405,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 139874/2011 z dne 28. 9. 2011 po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki 4.690,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2011 do plačila in ji povrniti 41,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 10. 2011 do plačila (točka I. izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 1.146,34 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Zoper to sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka osebno kot tudi po svojem pooblaščencu.

- Pritožba vložena po pooblaščencu izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njeno spremembo oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev v novo odločanje. Najprej prereka pasivno legitimacijo, ker je bilo vozilo, ki je predmet spora, kasko zavarovano pri takratni Z. M. (kot obvezen pogoj leasing pogodbe in njenih splošnih pogojev) in bi moral prodajalec uveljavljati škodo od zavarovalnice, tožena stranka pa tožeči stranki ni regresno zavezana. Podrejeno predlaga dopolnitev izvedenskega mnenja D. P.. Pripombe na njegovo mnenje je podala v vlogi 6. 1. 2016, sodišče izvedenca ni niti zaslišalo, niti dopustilo dopolnitve mnenja. V zvezi z nepravilno ugotovitvijo dejanskega stanja navaja, da je izvedenec navedel (stran 7 mnenja): „da ni možno opredeliti cenitve ohranjenosti vozila zaradi premalo materiala“. Tožena stranka je grajala izvedensko mnenje in sama opredelila vrednost popravila vozila po posameznih postavkah (katere ponovno izpostavlja v pritožbi) v skupni vrednosti 2.954,12 EUR. Tožena stranka bi morala vsa popravila uveljavljati pri Z. M., to omenja tudi izvedenec, sodišče se do tega ni opredelilo. Tožena stranka je prerekala izvedensko mnenje v delu, da so potrebna kleparska in avtoličarska dela in gre v zadevi za popolnoma nerealno ocenitev. Po mnenju tožene stranke se izvedeniški mnenji oziroma cenilni poročili M. K. in izvedenca D. P. razlikujeta tako po vsebini (ceni) kot višini, o tem kaj je bilo sploh potrebno popraviti, zato bi bilo potrebno v postopek pritegniti novega izvedenca. Tožena stranka je v ugovoru grajala prevzemni zapisnik vozila, ki ne prikazuje dejanskega stanja, saj je bilo vozilo pripeljano v popolnoma drugačnem stanju kot je tožeča stranka zapisniško sama ugotovila (vozilo je imelo akumulator, vendar prazen in litoplatišča, nepravilno je ugotovljena tudi dodatna oprema, saj je imelo vozilo vgrajeni tempomat, navigacijo ter potovalni računalnik). Po Eurotaxu bi moralo biti vozilo s tako opremo ocenjeno na 9.765,00 EUR. Nepravilno pa so bile ugotovljene tudi poškodbe na vozilu. Priglaša stroške.

3. Smiselno enako navaja tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v svoji laični pritožbi, v kateri se sklicuje še na izpoved priče A. B. v zvezi z zapisnikom o prevzemu vozila, ki je bil podlaga izvedenskemu mnenju. Zapisnik je bil napisan na podlagi nestrokovnega prevzema vozila, zato ne more biti podlaga za ugotavljanje stanja oziroma vrednosti vozila na dan prevzema. Sporna je ocenitev vozila, saj je bilo vozilo nestrokovno prevzeto, podjetje G. se ga je dotikalo še preden je najeti sodni cenilec opravil ogled in fotografije prevzetega vozila. Vozilo je bilo ob predaji večje vrednosti kot po 22. dnevih od prevzema vozila. Na dan strokovnega pregleda ni imelo več raznih elementov motorja, dodatne opreme, in tako dalje. Tožeča stranka tožene stranke ni obveščala ne o cenitvi vozila, ne o tem, da ima kupca za vozilo in tudi ne za koliko ga je možno prodati, o prodaji je tožena stranka izvedela naključno. Tožečo stranko je morala večkrat pozivati, da ji posreduje cenilni zapisnik M. K.. Tožeča stranka toženi stranki ni omogočila, da pred odvzemom vozila vozilo popravi.

4. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbi tožene stranke, pritožbenim grajam v celoti nasprotuje, glede uveljavljanja odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici pa navaja, da je imela v času škodnega dogodka v svoji posesti tožena stranka zavarovalno polico in sporni avto. Priglaša stroške.

5. Pritožba tožene stranke (pri čemer se štejeta pritožbi vloženi enkrat po stranki osebno, drugič po njenem pooblaščencu, kot ena pritožba) ni utemeljena.

6. Namesto leasingodajalca X. d.o.o. je v spor vstopila nova tožeča stranka K. F. d.o.o. na podlagi cesijske pogodbe, kar v pritožbenem postopku, niti v postopku na prvi stopnji, ni bilo sporno.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je leasingodajalec odstopil od pogodbe zaradi neplačevanja obrokov s strani leasingojemalca A. B., pri čemer ni bila sporna pogodbena vrednost 15.406,90 EUR, niti višina stroškov, ki so nastali zaradi odstopa od pogodbe ter višina plačanega pologa in višina plačanih obrokov. Sporna v postopku je bila zgolj vrednost vozila, ki jo je leasingodajalec upošteval pri obračunu ostanka dolga (kar je sedaj predmet pritožbene graje). Tožeča stranka je pri obračunu dolga upoštevala prodajno ceno vozila v višini 2.750,00 EUR, in ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je bila tržna vrednost vozila 2.563,88 EUR (kar je manj kot je dejansko pri obračunu dolga upoštevala tožeča stranka), je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

8. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako tudi ne pritožbeno zatrjevanih kršitev (kar bo obrazloženo v nadaljevanju). Ugotoviti je, da je bilo v postopku na prvi stopnji v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter vsa pravno odločilna dejstva, v posledici pa sprejeta pravilna materialnopravno odločitev. Sodišče prve stopnje je navedlo obširne in argumentirane razloge svoji odločitvi, ki jim sodišče druge stopnje v celoti sledi, zaradi pritožbenih izvajanj pa dodaja naslednje:

9. Pritožbena graja v smeri, da bi moral leasingodajalec odpraviti napake na vozilu in zahtevati povrnitev škode na vozilu od zavarovalnice, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje ima o tem pravilne razloge (točka 10. obrazložitve izpodbijane sodbe na strani 6 in 7). Splošni pogoji pogodbe o leasingu (v nadaljevanju Splošni pogoji)(1) v 4. členu določajo, da je na strani leasingojemalca obveznost servisiranja, popravila in vzdrževanja vozila(2), v 5. členu(3) pa, da je leasingojemalec dolžan vsak škodni primer prijaviti zavarovalnici, kjer je imel sklenjeno zavarovanje.

- Leasingojemalec A. B. in uporabnik vozila R. B. sta v postopku priznala, da je bilo vozilo poškodovano, pri čemer je R. B. povedal, da je imelo vozilo poškodbe oziroma pomanjkljivosti, kot izhajajo iz izvedenskega mnenja na strani 8 in 9 (list. št. 79 in 80 spisa), hkrati pa tudi, da se strinja z zapisom o stanju vozila (ne pa tudi z vrednostjo vozila). Na strani leasingojemalca A. B. je bila dolžnost prijave poškodb vozila zavarovalnici in dolžnost obveščanja o tem leasingodajalca, kar je slednji opustil. Pritožbena graja opustitve dolžnostnega ravnanja leasingodajalca v razmerju do zavarovalnice zato ni utemeljena.

10. Pritožba graja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo izvedenca P. oziroma mu ni naložilo, da dopolni svoje izvedensko mnenje.

11. Opustitev zaslišanja izvedenca in opustitev dokaza z dopolnitvijo izvedenskega mnenja zaradi strankinih pripomb je dopustna le v primeru, če so strankine pripombe takšne, da ne zahtevajo izvedenčevega zaslišanja oziroma so pavšalne, neobrazložene in posledično ne povzročajo dvome v izvedensko mnenje. Vendar pa se mora sodišče do pripomb opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. To pa je sodišče prve stopnje storilo. V izpodbijani sodbi se je obširno opredelilo do pripomb toženke zoper izvedensko mnenje izvedenca P. (točka 10 na strani 7 in 8 obrazložitve). Opredelilo se je do vseh pripomb toženke, ki so sedaj predmet pritožbene graje. Tako se je sodišče prve stopnje opredelilo do toženkinih trditev, da gre za nerealno ceno, ker za svoje trditve ni podala nobenega dokaza in sledilo izvedencu o višini stroškov dela, materiala in stroškov za nadaljnjo prodajo avtomobila v skupni višini 5.468,08 EUR, ter sledilo ocenjeni primerljivi vrednosti avtomobila brez poškodb v vrednosti 7.325,38 EUR, kar posledično po izračunu ekonomske totalne škode 35% primerljive vrednosti vozila znaša 2.563,88 EUR. Prav tako se je opredelilo do vprašanja zamenjave celotnega motorja. Izvedenec ni upošteval zamenjave motorja z obnovljenim, temveč zgolj zamenjavo jermenice in zatesnitev. Poleg tega se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do navedb v izvedenskem mnenju, da ni možno opredeliti cenitve ohranjenosti vozila zaradi premalo fotografskega materiala. Izvedenec je ugotovil, da od leta 2006 dalje ni podatka o vzdrževanju ali popravilu vozila, kar je upošteval pri ocenitvi primerljivega vozila brez poškodb in slednje je izvedenec v zadostni meri pojasnil. Poleg tega se je sodišče prve stopnje opredelilo tudi do tega, da vozilo ni imelo dodatne opreme, opirajoč se pri tem na izpovedbo A. B., da sami niso vgradili nobene dodatne opreme. Pritožbena izvajanja v smeri neizvedbe dokaza s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja v posledici vsega navedenega niso utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je v celoti povzelo izvedensko mnenje kot prepričljivo in skladno, kot takega, obrazloženega, konkretiziranega ter nedvoumnega pa ga ocenjuje tudi sodišče druge stopnje. Zaradi tega dopolnitev izvedenskega mnenja v postopku ni bila potrebna, prav tako pa tudi ne izvedba dokaza z izvedenčevim zaslišanjem, ki ga nenazadnje toženka v postopku na prvi stopnji niti ni predlagala.

- Posledično so neutemeljene pritožbene trditve o drugačni vrednosti popravila vozila s ponovnim izpostavljanjem, da je izvedenec „vkalkuliral menjavo celotnega motorja“, ker je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da temu ni tako, saj zamenjave pol motorja z novim ali obnovljenim izvedenec ni upošteval (razlogi sodišča prve stopnje na strani 5 v točki 10. obrazložitve izpodbijane sodbe).

12. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ocenilo izvedensko mnenje D. P. kot skladno in strokovno prepričljivo (pri čemer je na pripombe tožene stranke prepričljivo odgovorilo v točki 10. na strani 7 in 8 obrazložitve izpodbijane sodbe) ter mu v celoti sledilo, se izkaže brezpredmetna in s tem neutemeljena pritožbena graja o tem, da se njegovo izvedensko mnenje razlikuje od izvedenskega mnenja M. K., izvedenca, ki je izvedensko mnenje izdelal izven tega pravdnega postopka (pred začetkom postopka) in s katerim se tožena stranka ni strinjala(4) in je predlagala postavitev novega izvedenca(5).

13. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja zoper prevzemni zapisnik vozila, ki naj ne bi odražal dejanskega stanja. V postopku postavljeni izvedenec P. je svoje izvedensko mnenje napravil tudi na podlagi slik vozila (stran 4 do 7 izvedenskega mnenja), ki jih je podrobno analiziral in ugotavljal poškodbe vozila, pri čemer je nenazadnje ugotoviti tudi, da je prevzemni zapisnik podpisal leasingojemalec in nanj ni imel pripomb, pomanjkljivosti je izpostavil šele ob priliki svojega zaslišanja v tem postopku (na naroku dne 6. 1. 2015), pri čemer je uporabnik vozila R. B. (sin leasingojemalca in brat toženke) istega dne izpovedal: „Dejansko se mi strinjamo z zapisom o stanju vozila, ne pa tudi z vrednostjo vozila“, kar je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo in upoštevalo v dokazni oceni.

14. Tožena stranka v postopku ni dokazala, da bi bile poškodbe na vozilu manjše, kot izhajajo iz zapisnika (razen kar je ugotovil izvedenec P. na podlagi pridobljenih slik vozila), prav tako ni dokazala neresničnosti vsebine prevzemnega zapisnika, ki ga je nenazadnje podpisal leasingojemalec, ki je bil prisoten pri primopredaji vozila in nanj ni podal pripomb.

15. Glede na vse navedeno je odpadla potreba po odgovarjanju na vsa ostala pritožbena zatrjevanja.

16. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve nastalih ji stroškov v zvezi z vloženo pritožbo, je pa dolžna povrniti stroške, ki so nastali tožeči stranki v zvezi z vloženim odgovorom na pritožbo. Tožeča stranka je obrazloženo odgovorila na navedbe v pritožbi (155. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je priznalo tožeči stranki 312,00 EUR kot nagrado za postopek na drugi stopnji po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), 20,00 EUR iz naslova materialnih stroškov po tar. št. 6002 ter 22% DDV v višini 73,04 EUR po tar. št. 6007, skupno 405,04 EUR.

Op. št. (1) : Pogodba o finančnem leasingu št. 08650 sklenjena med X. d.o.o. in A. B. dne 18. 9. 2008 v 6. členu potrjuje sprejem in strinjanje s Splošnimi pogoji kot sestavnim delom te pogodbe.

Op. št. (2) : 4. člen (vzdrževanje opreme): Leasingojemalec se obvezuje, da bo v času trajanja te pogodbe redno in na lastne stroške opravljal servisne preglede opreme, jo popravljal in vzdrževal, ter vsako poškodbo in okvaro takoj odpravil, vse to pri pooblaščenem serviserju.

Leasingodajalec prenaša na leasingojemalca vse pravice in obveznosti iz garancije in oskrbe z rezervnimi deli, ki jih pridobi od prodajalca opreme. Leasingojemalec prevzema nase vso odgovornost za eventualno prekinitev garancijskega roka zaradi nepravilne uporabe in vzdrževanja opreme. Leasingodajalec ni odgovoren za tehnično brezhibnost in uporabnost opreme.

Op. št. (3) : 5. člen: Leasingojemalec je dolžan vsak škodni primer ali krajo prijaviti policijski postaji ter zavarovalnici, pri kateri je oprema zavarovana, leasingodajalca pa o tem takoj obvestiti.

Op. št. (4) : V ugovoru zoper sklep o izvršbi je na 2. strani zapisala „Cenitev vozila je nekorektna in prilagojena interesom upnika.“ Op. št. (5) : Pripravljalna vloga z dne 23. 6. 2014 (list. št. 34 spisa).