Jedro

Obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in zato za sodišče ni zavezujoča. Nagrado za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku je toženec nepravilno odmeril po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja.

V skladu s sodno prakso se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT in urnine (6. člen OT), in to ne glede na to, ali se izdatki obračunajo v dejanski višini ali v pavšalnem znesku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 127/2018 z dne 31. 5. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženec delno ugodil tožnikovemu predlogu za odmero stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč v višini 811,48 EUR, v presežku pa predlog zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe toženca št. Bpp 127/2018 z dne 4. 4. 2018 dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči stranki z interesom. Toženec je tožniku priznal nagrado in stroške na podlagi predloženega stroškovnika, Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv1) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT2). Upoštevaje peti odstavek 17. člena ZOdv je tožniku priznal: 25 točk za pregled kazenskega spisa dne 25. 4. 2018 (2. točka tarifne št. 39 OT), 50 točk za posvete s stranko (1. točka tarifne št. 39 OT), 80 točk za zagovor obdolženca dne 12. 4. 2018 (1. točka tarifne št. 9 OT), 375 točk za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave z dne 26. 4. 2018 (1. točka tarifne št. 11 OT), 80 točk za zastopanje na zaslišanjih prič dne 1. 6. 2018 (1. točka tarifne št. 9 OT), 100 točk za ugovor zoper obtožnico z dne 10. 7. 2018 (4. točka tarifne št. 8 OT), 125 točk za predobravnavni narok (2. točka tarifne št. 10 OT), 50 točk za zahtevo za izločitev dokazov z dne 22. 11. 2018 (13. točka tarifne št. 8 OT), 300 točk za zagovor obdolženca na glavni obravnavi dne 14. 5. 2021 in 75 točk za trajanje te glavne obravnave (6. člen OT). Tožniku je priznal še povračilo kilometrine na relaciji Novo mesto - Krško - Novo mesto v znesku 28,12 EUR in nagrado za odsotnost iz pisarne med prevozom v višini 20 točk (6. člen OT). Skupaj mu je priznal nagrado v višini 1.280 točk, povečano za materialne stroške v višini 2 % (25,60 točk), skupaj torej 1.305,60 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 783,36 EUR, povečano za kilometrino v znesku 28,12 EUR, skupaj torej 811,48 EUR. Pri odmeri nagrade toženec ni upošteval 25 % povišanja vrednosti priglašenih storitev, ker je bilo v predmetnem kazenskem postopku obravnavano eno kaznivo dejanje. Tožniku tudi ni priznal nagrade iz naslova pregleda kazenskega spisa v trajanju več kot pol ure in posvetov s stranko v trajanju več kot eno uro. Za zaslišanja prič dne 1. 6. 2018 je toženec odmeril eno nagrado za vse zaslišane priče v istem dnevu. Nagrade za predobravnavni narok ni priznal v celotni priglašeni višini, ker predobravnavni narok vodi predsednik senata in gre dejansko za sodnika posameznika. Toženec tudi ni priznal nagrade za pritožbo z dne 19. 2. 2018, ker ni izkazana v spisu, niti ne nagrade za razglasitev in izrek sodbe dne 14. 5. 2021, ker je ta nagrada vključena v nagrado za zagovor obdolženca na glavni obravnavi dne 14. 5. 2021 in je OT kot samostojne nagrade ne predvideva. Prav tako toženec tudi ni priznal nagrade za vlogo - stroškovnik z dne 17. 5. 2021, ker sodišče nagrade za vložitev stroškovnika ne priznava, saj se priznajo le stroški, ki se tičejo nudenja brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v tožbi navaja, da je odvetnik, postavljen po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), skladno s sodno prakso dolžan trpeti redukcijo plačila za svoje delo, ne pa tudi redukcije za izdatke, zato bi mu moral toženec priznati izdatke od polne vrednosti storitve po OT, brez upoštevanja petega odstavka 17. člena ZOdv. Enako velja tudi za urnino po 6. členu OT. Dalje meni, da pregled obsežnega kazenskega spisa življenjsko in logično traja več kot pol ure, četudi daljši čas ni izrecno izkazan. Glede posvetov s stranko, daljših od ene ure, pa navaja, da ni nikjer predpisano, da bi moral odvetnik o sestankih voditi zapisnike. Trdi, da je v postopku preiskave upravičen do odvetniške nagrade za vsako posamezno zaslišanje priče, četudi so bila zaslišanja opravljena na isti dan. Enako izhaja iz pojasnila Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. Za zagovor obdolženca na predobravnavanem naroku toženec nepravilno ni upošteval senatnega sojenja in bi moral priznati nagrado za to storitev po 3. točki tarifne št. 10 OT. V zvezi z nepriznanjem nagrade za pritožbo z dne 19. 2. 2018 pa pojasnjuje, da gre v tem primeru za pritožbo zoper sklep z dne 19. 1. 2020, ki je v spisu, in da je pri zapisu datuma pritožbe prišlo do pravopisne napake. Tožnik meni, da je upravičen tudi do nagrad za vlogo - stroškovnik z dne 17. 5. 2021 in za razglasitev in izrek sodbe dne 14. 5. 2021, saj v tarifni številki ni določbe, da se več narokov ali dejanj, opravljenih istega dne, šteje za enoten narok. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo tožencu v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3. Toženec in stranka z interesom na tožbo nista odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženec tožniku pravilno priznal nagrado in stroške za opravljeno brezplačno pravno pomoč po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 127/2018 z dne 4. 4. 2018 v znesku 811,48 EUR, višji zahtevek pa zavrnil. 6. Izplačilo nagrade in stroškov za nudenje brezplačne pomoči odvetnika ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta v šestem odstavku 30. člena določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. V prvem odstavku 40. člena določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, organizirani pri pristojnem sodišču, po tretjem odstavku istega člena pa morajo biti k napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku.

7. V obravnavani zadevi je toženec priznal tožniku nagrado in izdatke, izračunane po OT in ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv, ki je določal, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

8. Tožnikove navedbe, da mu pripada nagrada za pregled kazenskega spisa in posvete s stranko v trajanju več kot pol ure oziroma več kot eno uro, četudi daljše trajanje ni izrecno izkazano, niso utemeljene. Po presoji sodišča navedenih opravil, kot so pregled kazenskega spisa in posveti s stranko (obiski), glede na to, da je bil v teku kazenski postopek, niti ne gre šteti za samostojne storitve. Ta opravila (pregled spisa, posveti s stranko) so bila namreč opravljena v zvezi z zastopanjem stranke z interesom v kazenskem postopku, kar pomeni, da gre za storitve, ki so v tem primeru že zajete v siceršnjih priznanih storitvah, ovrednotenih po tarifnih številkah 8, 9, 10 in 11 OT, ter so s temi storitvami neposredno in neločljivo povezane, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov in se jih posledično tudi ne prizna in ne obračuna posebej.3

9. Sodišče tudi ne pritrjuje tožniku, da se v obravnavani zadevi obračuna nagrada za vsako zaslišanje priče v preiskavi, ki so potekala istega dne. Po presoji sodišča je toženec v tem primeru pravilno odmeril eno nagrado za vse zaslišane priče, saj so bila zaslišanja prič opravljena istega dne (1. 6. 2018) v isti kazenski zadevi in so bila izvedena kontinuirano (temu tožnik ne ugovarja). To pomeni, da je bila potrebna enotna oziroma ena priprava na narok in je zato toženec utemeljeno priznal eno nagrado za en narok in ne za vsako zaslišanje priče posebej.4

10. Enako velja tudi glede nagrade za razglasitev in izrek sodbe dne 14. 5. 2021. Do te nagrade tožnik v obravnavani zadevi ni upravičen, ker je razglasitev sodbe potekala na isti dan kot glavna obravnava in kontinuirano po glavni obravnavi (temu tožnik konkretizirano ne oporeka). To pomeni, da je toženec tudi po presoji sodišča pravilno priznal le nagrado za zagovor obdolženca na glavni obravnavi.

11. Tožnik tudi ne more uspeti s sklicevanjem na obvezne razlage OT, ki jih je sprejela Odvetniška zbornica Slovenije. Sicer drži, da ima zbornica za sprejemanje obvezne razlage OT pooblastilo v 19. členu OT, ki v drugem odstavku določa, da so obvezno razlago v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča. Vendar pa Odvetniška zbornica za tako določilo OT nima podlage v 19. členu ZOdv, ki določa, da zbornica OT sprejema po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Zato obvezna razlaga, h kateri ni izkazano soglasje ministra za pravosodje in ki ni bila objavljena v Uradnem listu RS, ni OT, kakršno določa ZOdv v 19. členu, in zato za sodišče ni zavezujoča.5

12. Toženka tudi pravilno ni priznala nagrade za stroškovnik z dne 17. 5. 2021. Ta stroškovnik je namreč tožnik skupaj z vrnjeno napotnico posredoval toženki in na njegovi podlagi mu je toženka odmerila nagrado in izdatke za nudenje brezplačne pravne pomoči. Tožnik tega stroškovnika z dne 17. 5. 2021 torej ni vložil v kazenskem postopku, v katerem je na podlagi odločbe toženke Bpp 127/2018 z dne 4. 4. 2018 stranki z interesom nudil brezplačno pravno pomoč, kar pomeni, da nagrade za to vlogo - stroškovnik z dne 17. 5. 2021 ta odločba ne zajema.

13. Se pa sodišče strinja s tožnikom, da je nagrado za zagovor obdolženca na predobravnavnem naroku toženec nepravilno odmeril po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja. Iz tega sledi, da je treba odvetniku za udeležbo na predobravnavnem naroku pred okrožnim sodiščem priznati nagrado po 3. točki tarifne številke 10 OT, ker se šteje kot zagovor pred senatom treh sodnikov okrožnega sodišča, ne glede na to, da predobravnavni narok vodi predsednik senata kot sodnik posameznik. Zgolj zato, ker predobravnavni narok vodi predsednik senata, se zahtevnost zastopanja, kar je bistveno za ovrednotenje te storitve, ne zmanjša, saj gre še vedno za kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost okrožnega sodišča. 14. Nepravilna je tudi toženkina odločitev, da se tožniku ne prizna nagrade za pritožbo z dne 19. 2. 2018, ker te pritožbe ni v spisu, ampak je v spisu samo pritožba z dne 19. 2. 2020, ki ima podoben datum. Ob takem stanju zadeve, ko je tožnik priglasil nagrado za pritožbo z dne 19. 2. 2018, sam toženec pa ugotavlja, da se v spisu nahaja pritožba s podobnim datumom (19. 2. 2020), bi moral toženec v skladu z 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dati tožniku možnost, da se pred izdajo izpodbijanega sklepa izjasni, ali se morebiti priglašena nagrada za pritožbo dejansko nanaša na pritožbo z dne 19. 2. 2020, ki je izkazana v spisu (to namreč ugotavlja sam toženec v izpodbijanem sklepu). Tega pa toženec ni storil, zato je s tega vidika podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

15. Utemeljene so tudi tožbene navedbe, da bi moral toženec izdatke oziroma materialne stroške (11. člen OT) in urnine (6. člen OT) priznati tožniku v polni višini in ne zgolj v polovici odmerjene višine v smislu petega odstavka 17. člena ZOdv. V skladu s sodno prakso se določba petega odstavka 17. člena ZOdv nanaša le na odvetniške storitve, ne pa tudi na izdatke za stranko iz tretjega odstavka 11. člena OT in urnine (6. člen OT), in to ne glede na to, ali se izdatki obračunajo v dejanski višini ali v pavšalnem znesku.6 Ker toženec tega ni upošteval, je pri odmeri višine priznanih materialnih izdatkov in urnin napačno uporabil materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

16. Ker je torej toženec, kot obrazloženo, nepravilno uporabil ZOdv in v določenem delu tudi OT ter storil absolutne bistvene kršitve določb postopka, posledično pa tožniku nepravilno odmeril nagrado in stroške, je sodišče na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na stališča sodišča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

17. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bila v zadevi sporna le pravilna uporaba prava, s tem povezano dejansko stanje pa med strankami ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Poleg tega je bilo tudi že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v zadevi pa ni izkazan tožnikovemu nasprotni interes stranskega udeleženca, saj na vročeno tožbo niti ni odgovoril (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

18. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena brez naroka, se mu priznajo stroški v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od priznanih stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

1 Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19. 2 Uradni list RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015. 3 Primerjaj tudi s sodno prakso, npr. v zadevah II Kp 23287/2020, I Cpg 101/2019, II Cp 2419/2018, V Cpg 606/2018, Pdp 817/2017, I U 541/2016, I U 760/2018, I U 1157/2020. 4 Glej tudi sodbi tega sodišča II U 379/2016 z dne 21. 6. 2017 in I U 1356/2019 z dne 6. 5. 2020. 5 Sodbe Upravnega sodišča RS I U 1244/2018 z dne 16. 10. 2020, I U 1298/2018 z dne 2. 4. 2019, I U 933/2018 z dne 10. 7. 2018 in I U 1777/2016 z dne 11. 1. 2018. 6 Glej sodbi tega sodišča I U 440/2017 z dne 5. 9. 2017 in I U 411/2018 z dne 15. 5. 2018.