Jedro

Čeprav je tožnik še vedno lastnik spornih nepremičnin, zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in fizičnega posega v nepremičnino), ki pa ne predstavljajo pravne podlage za poseg v njegova lastninska upravičenja, ni dolžan trpeti škode, ki se kaže v zmanjšanju njegovega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v razlastitvenem postopku, ki se vodi pred Upravno enoto ..., pod opr. št. 352-31/2015 in odločilo, da s prekinitvijo postopka prenehajo teči roki za pravdna dejanja.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je toženka nezakonito in v nasprotju z ustavo uzurpirala njegove nepremičnine tako, da je brez podlage v letu 2007 prevzela v upravljanje tožnikovo zasebno pot, jo asfaltirala, v letu 2009 pa razglasila za občinsko javno cesto, ne da bi tožnika predhodno razlastila. V skladu z ustaljeno sodno prakso s primarnim zahtevkom zahteva plačilo pravične odškodnine, ki bi jo moral prejeti pred takšno dejansko razlastitvijo, če bi toženka ravnala zakonito, s podrednim zahtevkom pa uveljavlja reivindikacijski in reparacijski zahtevek. Po izdaji sklepa v tej zadevi II Cp 1803/2014 z dne 12. 11. 2014, je toženka začela formalni razlastitveni postopek, ki pa še ni pravnomočno končan. Izid tega postopka pa za konkretno pravdo nima naravo predhodnega vprašanja, ne glede primarnega ne glede podrednega zahtevka. Tožnik je upravičen do denarne odškodnine že na podlagi dejstva, da je prišlo do dejanske razlastitve in ne bo do nje upravičen nič manj več in nič več, če in ko bo končan razlastitveni postopek. Navedeno še toliko bolj velja glede podrednega reivindikacijskega in reparacijskega zahtevka.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik kot lastnik nepremičnine uporabljene za gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste, v tem postopku primarno zahteva od toženke plačilo odškodnine zaradi dejanske razlastitve, podredno pa uveljavlja zahtevka za varstvo lastninske pravice po določbah Stvarnopravnega zakonika ter zahtevek za plačilo uporabnine (198. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Podredni tožbeni zahtevki so bili vloženi le za primer, če bi sodišče zavrnilo primarnega (tretji odstavek 182. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V tem postopku je (tudi) pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da je bilo ravnanje toženke, ki je onemogočala izpolnitev procesnih predpostavk, da bi tožnik prišel do odškodnine zaradi razlastitve v nepravdnem postopku, protipravno ravnanje, ki utemeljuje odgovornost toženke po določbah o splošni odškodninski odgovornosti po OZ. Pojasnilo je, da tožniku škoda že nastaja, saj kljub formalnemu lastništvu s svojim zemljiščem zaradi kategorizacije zemljišča kot javne ceste ne more razpolagati in mu ostaja le gola lastninska pravica in ne drži, da bo tožniku škoda nastala šele z izdajo pravnomočne razlastitvene odločbe o odvzemu zemljišča.(1) To pa pomeni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je rešitev vprašanja "ali bo toženka v postopku razlastitve uspela"(2) v tem postopku (določitve odškodnine) predhodno vprašanje (13. člen ZPP). Čeprav je tožnik še vedno lastnik spornih nepremičnin, zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in fizičnega posega v nepremičnino), ki pa ne predstavljajo pravne podlage za poseg v njegova lastninska upravičenja, ni dolžan trpeti škode, ki se kaže v zmanjšanju njegovega premoženja.

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopa v skladu z navodili pritožbenega sodišča, danih v sklepu II Cp 1803/2014 z dne 12. 11. 2014. 7. O stroških pritožbenega postopka toženke bo odločeno s končnim sklepom (saj je njihov uspeh odvisen od uspeha pravdnih strank v tem postopku). Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

Op. št. (1): Sklep VSL II Cp 1803/2014 z dne 12. 11. 2014. Op. št. (2): Po izdaji odločbe VSL II Cp 1803/2014 z dne 12. 11. 2014 je toženka sprožila razlastitveni postopek.