Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi, skladno z določbo 337. člena ZPP, ni dopustno, razen v primeru izpolnjenosti zakonskih pogojev. V sporih majhne vrednosti pa bi morala toženka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze v odgovoru na tožbo oz. v odgovoru na njeno dopolnitev. Toženka v pritožbi ne navaja in ne specificira, katere materialne ali procesne absolutne bistvene kršitve uveljavlja v pritožbenem postopku. Izpodbija predvsem ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb niti ne opredeljuje.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženko zavezalo k plačilu 326,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2021 dalje (I. točka izreka). Zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 326,30 EUR, obračunanih za dan 26. 11. 2021, je zavrnilo (II. točka izreka) in toženki naložilo povračilo 89 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. Poudarja, da predloženi dokumenti nimajo nikakršne vrednosti. Na dopolnitev tožbe se ni odzvala, ker je prebrala samo vabilo na mediacijo. Ker niso bile priložene pogodbe, je papirje zavrgla. Tožnik posluje nezakonito in koruptivno. V nadaljevanju pojasnjuje stanje sredstev na TRR rezervnega sklada.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo poudarja, da je toženka nedopustno posegla v njegovo čast in dobro ime. Zato bo za svojo zaščito uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Obravnavani spor sodi v kategorijo sporov majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP1). V takšnem sporu je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v teh sporih niso dopusten pritožbeni razlog. To pomeni, da je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, neizpodbojno izhodišče tudi za pritožbeno odločanje.
6. Sodišče je ugotovilo, da pravni temelj tožbenega zahtevka za plačilo stroškov predstavlja pogodba o opravljanju storitev upravljalca stanovanjske hiše št. 19/93 z dne 1. 7. 2023 in aneks št. UPR/2004-2 z dne 28. 1. 2004. Upoštevati pa je treba tudi pogodbo o medsebojnih razmerjih z dne 6. 3. 2008, ki je bila sklenjena s 100 % soglasjem etažnih lastnikov. Z njo so se etažni lastniki med drugim dogovorili za pravila glede upravljanja stavbe in skupnih delov. Določba 15. člena v okvir poslov rednega upravljanja, o katerih se odloča z večina glasov po idealnih solastniških deležih, šteje delitev stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz ali so v zvezi s stavbo.
7. Toženka ne zanika, da tožniku ni plačala celotnega zneska, nastalega z obnovo fasade. Izpodbijana sodba vsebuje vsa bistvena odločilna dejstva. Toženka sodišču ni predložila reklamacije; podala je skope ugovorne navedbe, do katerih se je sodišče celostno opredelilo. Ni pa izkoristila zakonske možnosti, da bi odgovorila na dopolnitev tožbe ter z ustreznimi dejstvi in dokazi podkrepila zatrjevanja, ki jih prvič izpostavlja v pritožbi.
8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi, skladno z določbo 337. člena ZPP, ni dopustno, razen v primeru izpolnjenosti zakonskih pogojev. V sporih majhne vrednosti pa bi morala toženka navesti vsa dejstva in predlagati dokaze v odgovoru na tožbo oz. v odgovoru na njeno dopolnitev. Toženka v pritožbi ne navaja in ne specificira, katere materialne ali procesne absolutne bistvene kršitve uveljavlja v pritožbenem postopku. Izpodbija predvsem ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb niti ne opredeljuje.
9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti - zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.