Jedro

Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena OZ pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 30. 3. 2011 in od naslednjega dne so začele teči zakonske zamudne obresti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni glede teka zakonskih zamudnih obresti v točki III tako, da se v celoti glasi: "III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati zakonske zamudne obresti od zneska 3.019,41 EUR od 25. 3. 2013 do vključno 11. 2. 2016."

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 210,79 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 3.019,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2016 dalje do plačila (II. točka izreka), kar pa je zahtevala tožeča stranka več (plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.019,41 EUR od 25. 3. 2013 do vključno 11. 2. 2016) pa zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.054,13 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo glede zahteva za plačilo 38,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2011 dalje do plačila in glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.019,41 EUR od 1. 4. 2011 do 24. 3. 2013 (I. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper del sodbe, ki se nanaša na tek zakonskih zamudnih obresti v točki III. izreka sodbe. Navaja, da je s tožbo vtoževal odškodnino za neizkoriščene dni tedenskega počitka, kar predstavlja materialno škodo. Glede na to, da se je vrnil z misije 30. 3. 2011, bi mu zakonske zamudne obresti pripadale od prvega dne po vrnitvi iz misije. Zaradi utemeljenega ugovora zastaranja dela obresti, je zakonske zamudne obresti zahteval le za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe, torej od 25. 3. 2013 dalje do plačila. Navaja, da se sodišče pri obrazložitvi zavrnilnega dela sklicuje na izvensodni zahtevek tožnika, ki je bil podan dne 27. 1. 2016. Meni, da je prezrlo, da je tožnik že v zahtevku napisal, da zahteva odškodnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po vrnitvi z misije dalje do plačila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo 3.019,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2013 dalje do plačila ter ji naloži povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. - ZPP) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine iz naslova neizkoriščenih dni tedenskega počitka prisodilo šele od poteka 15 dnevnega roka, ki ga je tožnik določil v zahtevi za varstvo pravic iz delovnega razmerja z dne 27. 1. 2016, to je od 12. 2. 2016 dalje, čeprav je tožnik že v tem pozivu zahteval zakonske zamudne obresti od prvega dne po vrnitvi iz misije dalje, enak zahtevek pa postavil tudi v tožbi. Pritožbeno sodišče je v več istovrstnih zadevah1 zavzelo stališče, da zakonske zamudne obresti tečejo od dneva, ko se vojak vrne z misije. Tožbeni zahtevek se nanaša na uveljavljanje odškodnine za materialno škodo, skladno z določbo 165. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj. - OZ) pa se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Tožnik se je z misije vrnil 30. 3. 2011 in od naslednjega dne so začele teči zakonske zamudne obresti.

6. Ker je tožnik upoštevajoč ugovor tožene stranke o zastaranju dela obresti, zakonske zamudne obresti uveljavljal od 25. 3. 2013 dalje do plačila, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku prisodilo zakonske zamudne obresti šele od 12. 2. 2016 dalje do plačila. Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti, in sicer za čas od 25. 3. 2013 (kakor je uveljavljal v pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2018) dalje do plačila. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani del sodbe (III. točko izreka) sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

7. Tožnik je s pritožbo uspel, zato je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Tožniku se priznajo stroški zastopanja v skladu z določili odvetniške tarife in sicer nagrada za postopek s pritožbo v višini 250 točk, 2 % materialni stroški in 22 % DDV, kar znaša skupno 142,79 EUR. Upoštevajoč plačano sodno takso za pritožbo v višini 68,00 EUR je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v skupnem znesku 210,79 EUR, kakor izhaja iz izreka te sodbe.

1 Npr. Pdp 1242/2009, Pdp 153/2010, Pdp 259/2012 in Pdp 1158/2015.