Jedro

Če je izrek sodbe v nasprotju z odločitvijo, ki izhaja iz posvetovalnega zapisnika, predstavlja to absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe v celoti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo, da mu je dolžna na račun prikrajšanja pri plači obračunati od 12.8.1998 za vsak mesec navedenega obdobja po 22 točk po vsakokratni vrednosti točke v tem obdobju, k tej vrednosti dodati dodatke za izmensko delo, za delo ob nedeljah in praznikih, za nočno delo, za delovno dobo, stimulativni del plače in nagrado za uspešnost dela, od tako obračunanega prikrajšanja odvesti predpisane prispevke in davke po predpisih na dan plačila in mu izplačati tako ugotovljene neto zneske prikrajšanj za vtoževane mesece z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prikrajšanj za mesec avgust 1998 od 15.9.1998 do plačila in za nadaljnje mesece vse do januarja 2000 od vsakomesečnega prikrajšanja od vsakega 15. dne v mesecu za prikrajšanje za pretekli mesec pa vse do plačila in na transakcijski račun pooblaščenca plačati pravdne stroške v znesku 59.029,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od razsoje na prvi stopnji do plačila, vse skupaj v 8-ih dneh pod izvršbo (1. točka izreka sodbe). Zavrnilo pa je zahtevek prikrajšanj pri plačah od meseca januarja 1997 do 12.8.1998 (2. točka izreka sodbe).

Zoper sodbo v ugodilnem delu in zoper odločitev o stroških se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožnik na delovnem mestu čuvaj v obdobju od 1997 do leta 2000 opravljal delo ves čas v nočnem času od 17.30 do 5.30 ure. Niti tožnik sam, niti priče ne navajajo, da bi delal izmenično. Delo čuvaja se razlikuje od dela vratarja, razlika pa je ravno v tem, da se delo čuvaja opravlja pretežno ponoči. Šele v letu 2000 je izvedla izmenično delo za vse delavce vratarske službe in oba delovna mesta izenačila. Opisa delovnih mest se v veliki meri prekrivata, glede na delovni čas čuvaja pa tožnik niti teoretično, niti praktično ni mogel opravljati drugih del kot le varovanje objekta, kar je bilo njegovo osnovno opravilo. Edino delo, ki ga je po navedbah prič tožnik opravljal in ni bilo navedeno v opisu del čuvaja, je delo s telefonsko centralo v času od 17.30 do 22.00 ure, ko je še delala popoldanska izmena. Ne strinja se tudi z odločitvijo o stroških postopka, saj je tožnik uspel s 46 %, toženka pa s 54 %.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004).

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik zahteval razliko v plači med delovnim mestom vratarja II in delovnim mesto čuvaja v višini 22 točk od vključno januarja 1997 do januarja 2000. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik delal pri toženi stranki izmenično, da je delal občasno tudi podnevi, zato je bil upravičen do razporeditve na delovno mesto vratar II. Ker je opravljal naloge, ki so v opisu delovnega mesta navedena za delovno mesto vratar II, je upravičen tudi do ustreznega plačila. Zato je njegovemu zahtevku delno ugodilo (razen v delu, ki je bil zastaran).

Senat izda sodbo po posvetovanju in glasovanju, pri katerem smejo biti navzoči le člani senata in zapisnikar. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 20.3.2003 zaključilo obravnavo, obenem pa je toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni sodišču dostavi vratarske knjige za sporno obdobje, sicer brez opredelitve tega, ali bo po pribavi teh knjig odločalo o zadevi na senatu ali ne (291. člen ZPP). Tožena stranka v odrejenem roku vratarskih knjig ni dostavila. Glede na nejasno odločitev sodišča o tem, kako in kdaj bo upoštevalo vratarske knjige (ki jih je toženi stranki naložilo v predložitev), se je pritožbenemu sodišču pojavil dvom, kdaj je bila sploh sprejeta odločitev sodišča prve stopnje. Zato je v skladu z določbo 5. odstavka 127. člena ZPP pregledalo zapisnik o posvetovanju in glasovanju. Ob pregledu zapisnika je ugotovilo, da odločitev, ki jo je sprejel senat dne 20.3.2003, sploh ni identična odločitvi, kot izhaja iz izreka sodbe. Glede na opisano dogajanje je seveda zelo sporno že to, da je sodišče o zadevi odločalo na senatu dne 20.3.2003. Bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med temi listinami oziroma zapisniki. Glede na ugotovitev pritožbenega sodišča, da je izrek sodbe v nasprotju z odločitvijo, kot izhaja iz posvetovalnega zapisnika, predstavlja to absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki ima za posledico razveljavitev sodbe v celoti.

Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, ne da bi se spuščalo v pritožbene navedbe.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno kršitev, tožnik pa bo moral opredeliti zahtevek po višini. V delovnih sporih Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94 - 20/98) glede denarnih zahtevkov ne določa posebnosti. To pomeni, da je potrebno neposredno uporabljati določbo 1. odstavka 180. člena ZPP, po kateri mora tožba med drugim obsegati "določen zahtevek". Tožnikov zahtevek tega kriterija nikakor ne izpolnjuje, tožba s takšnim zahtevkom pa je formalno pomanjkljiva in (še) ni sposobna za obravnavanje. Tožnik bo moral točno opredeliti, kaj in v kakšni višini zahteva, saj sicer tudi ni mogoče ugotoviti vrednosti spora. Zato naj sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku najprej ustrezno ukrepa v smislu teh pojasnil in naj o zadevi odloča le v primeru, če bo tožnik v zato določenem roku izpolnil osnovne zastave formalne obličnosti tožbe.

Glede na razveljavitev izpodbijane sodbe je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka, da bo lahko sodišče prve stopnje ob zaključku spora o stroških na novo odločalo.