Jedro

V darilni pogodbi je določeno, da si toženec (darovalec) pridrži „pravico gospodarstva“ na vseh podarjenih nepremičninah. Sodišče mora ugotavljati vsebino tega spornega pogodbenega določila tako, da išče skupen namen pogodbenikov ter določilo razume tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ). Nižji sodišči sta ocenili, da je bil njun namen glede pravice gospodarstva tak, da bo toženec tudi po prenosu nepremičnine na tožnika še naprej obdržal posest in uporabljal vse prostore v hiši, ki jih je uporabljal doslej.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo, s katero je zahteval, da toženec opusti posest pritličnih in kletnih prostorov hiše (dnevne sobe, spalnice in shrambe), odstrani svoje stvari ter preneha parkirati svoje vozilo na hišnem dvorišču. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je izpraznitveni tožbeni zahtevek neutemeljen, ker ima toženec na podlagi darilne pogodbe (s katero je tožniku podaril nepremičnino, v kateri so sporni prostori) pravico do posesti in uporabe spornega dela nepremičnine.

4. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da pravica gospodarstva ni opredeljena ne v pogodbi ne v kakšnem predpisu. Ker stranki o vsebini te pravice nista sporazumni, v tem delu pogodba o omejitvi lastninske pravice ni bila sklenjena. Poleg tega trdi, da sta nižji sodišči glede obsega pravice gospodarstva nekritično sledili toženčevim navedbam in sta tej pravici dali čisto drugačno vsebino kot sta jo imeli v mislih pravdni stranki. Sodišči bi morali na podlagi pravil o tolmačenju nejasnih določb ugotavljati voljo strank v času sklepanja pogodbe. Ker naj bi bila pravica gospodarstva povezana le s poslovanjem gospodarskega subjekta, je toženec kot fizična oseba ne more izvrševati. Meni, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pomen pravice gospodarstva ne more biti sporen, v nasprotju z listinami predloženimi v postopku in da pritožbeno sodišče brez podlage enači pravico gospodarstva s pravico gospodarjenja, čeprav o slednji v pogodbi ni bilo govora.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijska trditev, da se pravdni stranki nista dogovorili o omejitvi tožnikove lastninske pravice s toženčevo pravico gospodarstva, ker naj bi stranki glede vsebine te pravice ne dosegli sporazuma, je neutemeljena. V darilni pogodbi je določeno, da si toženec (darovalec) pridrži „pravico gospodarstva“ na vseh podarjenih nepremičninah. Sodišče pa mora ugotavljati vsebino tega spornega pogodbenega določila tako, da išče skupen namen pogodbenikov ter določilo razume tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

8. V tem smislu sta nižji sodišči ugotavljali namen pravdnih strank v času sklenitve darilne pogodbe. Ocenili sta, da je bil njun namen glede pravice gospodarstva tak, da bo toženec tudi po prenosu nepremičnine na tožnika še naprej obdržal posest in uporabljal vse prostore v hiši, ki jih je uporabljal doslej, torej pritlične in kletne prostore, in ne zgolj pisarne, sanitarij ter dvorišča za parkiranje gozdarske mehanizacije. Obrazložili sta, zakaj v zvezi z vsebino in obsegom dogovorjene pravice gospodarstva (izraz „pravica gospodarjenja“ je bil enkrat uporabljen očitno pomotoma) nista sledili tožnikovim trditvam, temveč sta verjeli tožencu. Tako tožnik nima prav, da sta nižji sodišči nekritično sledili navedbam toženca ali da sta šteli, da je vsebina pravice med pravdnima strankama nesporna. Kolikor pa tožnik v reviziji zatrjuje, da je ta dejanska ugotovitev napačna, na podlagi takih navedb z revizijo ne more uspeti. Po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

9. Ker sta se pravdni stranki v darilni pogodbi dogovorili, da lahko toženec še naprej uporablja sporne prostore v nepremičnini, ki jo je podaril tožniku, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za izpraznitev in prenehanje uporabe teh prostorov materialnopravno pravilna. Zato je revizijsko sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.