Jedro

Vrednosti kapitaliziranega obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj ta zahtevek do konca glavne obravnave na prvi stopnji ni bil uveljavljan kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se namreč šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne zgubi niti takrat, ko je v tožbi uveljavljan kot kapitaliziran obrestni zahtevek.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24.8.1995 pod opr. št. V I-1476/95 v 1. in v 3. točki izreka, toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov 4.500 SIT tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka, ki jo hkrati naslavlja tudi kot zahtevo za varstvo zakonitosti. Navaja, da je bilo v postopku kršeno načelo enakosti pred zakonom. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks, dodelitev pooblaščenca ter izločitev sodnika B.P. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki je sporočilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77, s spremembami: ZPP/77, ki ga je revizijsko sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbo prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 26/99).

O vloženi reviziji je že odločalo sodišče prve stopnje, ki jo je kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 389. člen ZPP/77), pritožbeno sodišče pa je pritožbi tožene stranke zoper sklep o zavrženju ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za plačilo obratovalnih stroškov, in sicer glavnice v znesku 59.123 SIT, zakonskih zamudnih obresti obračunanih na dan 31.3.1995, zakonskih zamudnih obresti od glavnice od dne 1.4.1995 do plačila ter sodno odmerjenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi se je postopek nadaljeval v pravdnem postopku. Z izpodbijano sodbo je bilo tako pravnomočno odločeno o tožbenem zahtevku za plačilo glavnice v znesku 59.123 SIT, zakonskih zamudnih obresti, kapitaliziranih na dan 31.3.1995 v znesku 44.472 SIT ter zakonskih zamudnih obresti od glavnice od dne 1.4.1995 dalje do plačila ter prisojenih izvršilnih stroških.

Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000 SIT (drugi odstavek 382. člena ZPP/77). Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 35. člena ZPP/77). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 35. člena ZPP/77).

V tem primeru tožena stranka z revizijo izpodbija odločitev o glavnem zahtevku v vrednosti 59.123 SIT. Vrednosti kapitaliziranega obrestnega zahtevka pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta v reviziji ni mogoče upoštevati, saj ta zahtevek do konca glavne obravnave na prvi stopnji ni bil uveljavljan kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti uveljavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se namreč šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne zgubi niti takrat, ko je v tožbi uveljavljan kot kapitaliziran obrestni zahtevek. Le če so zgolj obresti razlog za začetek pravde, se štejejo kot glavni zahtevek, vendar pa za takšen primer v tem sporu ne gre. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša torej 59.123 SIT. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče vsebinsko ni obravnavalo, temveč jo je zavrglo na podlagi 392. člena ZPP/77. Predlog za izločitev sodnika sodišča prve stopnje je v revizijskem postopku brezpredmeten, glede na iztek roka za vložitev revizije velja enako tudi za predlog za brezplačno pravno pomoč v tem postopku. Zahteva za varstvo zakonitosti je pravno sredstvo Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki pa je v tem postopku ni vložilo.