Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1546/2019-67

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1546.2019.67 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja stranski udeleženec vstop v postopek načelo zaslišanja
Upravno sodišče
11. februar 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Drugostopenjski organ v zvezi s svojimi zaključki, ''da je tožnica sicer res solastnica zemljišč parc. št. 843/3 in 843/4 obe k.o. ..., in da slednja meji na zemljišče parc. št. 785/4 k.o. ..., ki predstavlja del gospodarske cone, in sicer le skrajni severni del parcele, v katerega se v konkretnem primeru ne bo posegalo'' ter z dejanskimi ugotovitvami, ki jim tožnica ugovarja, tožnici ni omogočil, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor 35108-9/2019-33-KB z 19. 9. 2019 se zavrne.

II. Tožbi zoper sklep Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-43 (301) z 9. 7. 2019 se ugodi tako, da se ta sklep odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Zahtevek A. s. p. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Z izpodbijano odločbo Ministrstva za okolje in prostor z 19. 9. 2019 je pritožbeni organ odpravil sklep Upravne enote Grosuplje z 8. 7. 2019, s katerim je ta zavrnila tožničino zahtevo za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v gospodarski coni ... (1. točka izreka) in njeno zahtevo zavrgel (2. točka izreka) ter zavrnil tožničin zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnica pri prvostopenjskem organu 25. 11. 2018 priglasila udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in da je bila njena zahteva s sklepom s 4. 12. 2018 zavrnjena. V pritožbenem postopku je bil prvostopenjski sklep potrjen, v upravnem sporu pa s sodbo Upravnega sodišča I U 471/2019 z 10. 4. 2019 odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. Še prej, in sicer 5. 4. 2019, je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje, ki je istega dne postalo pravnomočno. Tožnica je nato 18. 4. 2019 zahtevala obnovo postopka izdaje tega gradbenega dovoljenja. Glede na določbo prvega odstavka 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko zahteva oseba vstop v postopek med postopkom na prvi stopnji. Po izdaji odločbe je vstop v postopek mogoč le s pritožbo, vendar le, dokler je odprt pritožbeni rok za katero od strank v postopku, sicer pa le s predlogom za obnovo postopka skladno s petim odstavkom 235. člena ZUP. Tako pritožbeni organ ugotavlja, da je bila pri izdaji prvostopenjskega sklepa zagrešena kršitev upravnega postopka, zato je prvostopenjski sklep odpravil in odločil, kot izhaja iz izreka.

2. Z izpodbijanim sklepom z 9. 7. 2019 je Upravna enota Grosuplje zavrgla vlogo tožnice za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo prve faze gospodarske cone ..., ki obsega gradnjo gospodarske javne infrastrukture. V obrazložitvi navaja, da predloga ni podala upravičena oseba in v zvezi s sklicevanjem tožnice na 1. točko 260. člena ZUP pojasnjuje, da pravnomočna sodba tega sodišča I U 471/2019 z 10. 4. 2019 ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza ter da so bila vsa dejstva in dokazi znani že v prvotnem postopku. Kot neutemeljeno zavrača tudi tožničino sklicevanje na peti odstavek 235. člena ZUP, saj je tožnica sama vložila predlog za obnovo postopka. Napačno je po mnenju organa prve stopnje tudi tožničino sklicevanje na 5. točko 260. člena ZUP. V gradbenem dovoljenju namreč ni dokaza, da je bila odločba izdana na podlagi investitorjevih neresničnih navedb, temveč je gradbeno dovoljenje sledilo podatkom iz priložene projektne dokumentacije. Prav tako kot napačno označi tožničino navedbo, da je podlaga za obnovo podana po 9. točki 260. člena ZUP. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja namreč tožnica ni sodelovala, saj je bila s prvotno izdanim sklepom s 4. 12. 2018 in nato še v obnovljenem (pravilno: ponovljenem – opomba sodišča) postopku s sklepom z 8. 7. 2019 njena zahteva za vključitev v postopek zavrnjena. To pomeni, da ni upravičena oseba za podajo predloga za obnovo postopka.

3. Drugostopenjski organ je z odločbo z 20. 9. 2019 tožničino pritožbo zoper prvostopenjski sklep z 9. 7. 2019 zavrnil. V obrazložitvi zaključuje, da tožnica ne izkazuje razloga za udeležbo, torej ni oseba, ki bi imela pravico udeleževati se postopka izdaje napadenega gradbenega dovoljenja, saj to ne izhaja iz 36. člena Gradbenega zakona (GZ) in tudi ne iz 43. člena ZUP. Ni namreč izkazala, da so bile z izdajo te odločbe kršene njene pravice in pravne koristi. Zato ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4. Tožnica se z izpodbijanimi upravnimi akti ne strinja in vlaga tožbi, v katerih med drugim navaja, da je že izdano gradbeno dovoljenje, še ne pomeni, da sta njena priglasitev udeležbe, ki jo je podala 25. 11. 2018, in njen predlog za obnovo postopka z 18. 4. 2019 prepozna. Izpostavlja, da je Upravna enota Grosuplje izdala gradbeno dovoljenje 5. 4. 2019, to je nekaj dni pred izdajo sodbe Upravnega sodišča ter da je obnova postopka samostojno pravno sredstvo po ZUP, o katerem se odloča neodvisno od drugih inštitutov, torej tudi neodvisno od zahteve za vstop v postopek. Prepričana je, da se v postopku pred izdajo izpodbijanih upravnih aktov ni ravnalo po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitev v tej zadevi. Meni, da bi morala biti udeležena kot stranka ali stranska udeleženka v postopku pridobivanja spornega gradbenega dovoljenja, saj je dovolj določno navedla, da bo nameravani poseg vplival na njeno nepremično premoženje in zdravje, na druge pravne koristi in ustavne pravice. Kar pomeni, da je izpolnila zahtevo iz 142. člena ZUP in da njene navedbe niso pavšalne. Presoja, ali se z nameravano gradnjo nedopustno posega v njene pravne koristi, pa je predmet meritornega odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca. Zatrjuje tudi, da je bilo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dejansko stanje napačno ugotovljeno ter da so podani tudi razlogi za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Obširno pojasnjuje svoj pravni interes za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Trdi tudi, da so bili v tem postopku kršeni številni predpisi in zatrjuje neustavnost Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 81/16 in 25/17 – popr.) v delu, ki se nanaša na gospodarsko cono ... in širitev namenske rabe CDo v naselju .... Hkrati zatrjuje možnost nastanka škode na njenih nepremičninah.

5. Sodišču predlaga, naj tožbama ugodi ter 2. in 3. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor z 19. 9. 2019 spremeni tako, da ugodi njeni zahtevi za priglasitev udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in za povrnitev stroškov, in da sklep Upravne enote Grosuplje z 9. 7. 2019 spremeni tako, da se 1. točka izreka glasi, da se tožničini vlogi za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo prve faze gospodarske cone ..., ki obsega gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ugodi. Zahteva tudi, naj sodišče organu naloži, da pri odločanju v ponovljenem postopku zaradi ugotovljene nezakonitosti in posledično neustavnosti prostorskih odlokov ne sme uporabiti ter da odpravi oziroma izreče za nično gradbeno dovoljenje s 5. 4. 2019, sklep o zavrnitvi priglasitve stranske udeležbe z 8. 7. 2019, odločbo Ministrstva za okolje in prostor z 20. 9. 2019 in druge upravne akte, če je to potrebno. Podrejeno predlaga, naj sodišče tožbama ugodi ter odločbo z 19. 9. 2019 in izpodbijani sklep Upravne enote Grosuplje z 9. 7. 2019 odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka odgovorov na tožbi ni podala, je pa sodišču predložila upravna spisa.

7. Stranka z interesom v odgovorih na tožbi navaja, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja in da je organ druge stopnje ob upoštevanju podatkov spisa pravilno ugotovil njen procesno pravni položaj. Poudarja, da je na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja infrastruktura že zgrajena. Tožničine navedbe prereka kot netočne, nepreverljive in zavajajoče. V zvezi z izpodbijanim sklepom z 9. 7. 2019 navaja, da zatrjevana kršitev splošnih aktov glede na to, da se v tej zadevi obravnava le tožničin procesni položaj v zvezi z njeno zahtevo za obnovo postopka, za odločitev ni relevantna. Tožničina nepremičnina je od mesta gradnje oddaljena do take mere, da „pri gradnji infrastrukture ni mogoče vezati korelacije učinkov na njen pravni interes“. Meni, da tudi zatrjevani razlogi za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega niso podani. Tožnica pa tudi ni oškodovana. Tožbeni zahtevek je delno nesklepčen in ga je treba zavreči, v preostalem delu pa tožbi kot neutemeljeni zavrniti. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8. V nadaljnjih vlogah sta tožnica in stranka z interesom dodatno pojasnjevali svoja stališča in odgovarjali na stališča nasprotne stranke.

Združitev zadev I U 1546/2019 in I U 1688/2019

9. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 10. 2. 2021 sprejelo sklep, da se zadevi I U 1546/2019 in I U 1688/2019 združita v skupno obravnavo in odločanje. Obe zadevi se namreč nanašata na isti predmet, to je na uresničitev tožničine pravice do udeležbe v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju, stranki z interesom v obeh navedenih upravnih sporih, A. in sicer zadeva I U 1546/2019 na priglasitev tožničine stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zadeva I U 1688/2019 pa na obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, med ostalimi razlogi tudi zaradi tožničinega nesodelovanja v postopku njegove izdaje.

10. Senat je ob upoštevanju prvega odstavka 42. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS1)1 ocenil, da je potrebno skupno obravnavanje in odločanje v obeh navedenih zadevah, saj bi njuno ločeno obravnavanje lahko pripeljalo do situacije, ko tožnici učinkovito sodno varstvo ne bi bilo zagotovljeno.

11. Tožnica in stranka z interesom sta z združitvijo zadev soglašali, toženka pa se naroka, kljub pravilnemu vabilu, brez opravičila ni udeležila.

Dokazni sklep

12. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine v obeh sodnih spisih, in sicer v spisu, pred združitvijo vodenem pod I U 1546/2019 priloge A3 do A13 in C2 do C11 ter v spisu, pred združitvijo vodenem pod I U 1688/2019 priloge A3 do A9 in C2 do C9 ter vse listine v upravnem spisu.

13. Drugih dokaznih predlogov ni bilo, saj je stranka z interesom na naroku dokazni predlog za vpogled v sodni spis I U 615/2018 umaknila.

Glede (ne)izdaje zamudne sodbe

14. Sodišče uvodoma odgovarja na tožničin ugovor, da bi moralo izdati zamudno sodbo, ki ga zavrača. V upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zamudna sodba, kot jo ureja ZPP, namreč temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo. Ta vidik pa ZUS-1 ureja drugače, saj v 38. členu ne določa obveznosti vložitve odgovora na tožbo. Predvideva le, da sodišče pošlje kopijo tožbe s prilogami v odgovor toženki in drugim strankam (prvi odstavek) in da določi rok za odgovor, ki ne sme biti daljši od trideset dni (drugi odstavek), pri čemer mora toženka v določenem roku poslati vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Če jih ne pošlje niti na novo zahtevo ali če izjavi, da jih ne more poslati, sme sodišče odločiti o stvari tudi brez spisov (tretji odstavek). Iz navedenega izhaja, da mora toženka poslati upravne spise, lahko pa izkoristi možnost in na tožbo odgovori. Ker je odgovor pravica in ne dolžnost, odločitev toženke, da je ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe. Uporaba določb ZPP o zamudni sodbi v upravnem sporu bi zato pomenila neprimerno uporabo, saj ne bi upoštevala, da odsotnost odgovora oziroma njegova vsebinska neobrazloženost v upravnem sporu ne pomeni kršitve dolžnega ravnanja ampak način uresničevanja pravice2. K I. točki izreka

15. Tožba zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-9/2019-33-KB z 19. 9. 2019 ni utemeljena.

16. Med strankami je sporna odločitev toženke o zavrženju tožničine zahteve za priglasitev udeležbe oziroma vstopa v postopek izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture za gospodarsko cono ..., ni pa spora o tem, da je prvostopenjski organ 5. 4. 2019 izdal sporno gradbeno dovoljenje št. 351-576/2018-22 (301), ki je zaradi odpovedi pravici do pritožbe, podani s strani investitorja – stranke z interesom v tem upravnem sporu kot edine stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, istega dne postalo pravnomočno. Prav tako ni sporno, da je tožnica po pravnomočnosti navedenega gradbenega dovoljenja, to je 18. 4. 2019, zahtevala obnovo postopka njegove izdaje.

17. Če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, po prvem odstavku 142. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, preizkusi, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep; zoper sklep, s katerim se mu lastnost stranke ne prizna, je dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. Z zahtevo po citirani določbi prvega odstavka 142. člena ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe3. 18. Če se stranka, ki ni bila udeležena v postopku, pritoži takrat, ko je pritožbeni rok že potekel za vse stranke, ki so bile udeležene v postopku ali so se stranke že odpovedale pravici do pritožbe, se po petem odstavku 235. člena ZUP pritožba obravnava kot predlog za obnovo postopka.

19. Ob upoštevanju citiranih določb in prej navedenega nespornega, za to zadevo relevantnega, dejanskega stanja je tudi po mnenju sodišča toženka odločila pravilno, ko je zavrgla tožničino zahtevo za priglasitev udeležbe v postopku izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture za gospodarsko cono .... Res je sicer, da je tožnica zahtevo za stransko udeležbo v postopku izdaje tega gradbenega dovoljenja podala že 25. 11. 2018, vendar je prvostopenjski organ še pred rešitvijo upravnega spora glede njene stranske udeležbe (ki je bil voden pod I U 471/2019 in v katerem je postala sodba pravnomočna 10. 4. 2019) izdal predmetno gradbeno dovoljenje (5. 4. 2019), kar ni v nasprotju z določbami ZUP. Po prej citirani določbi prvega odstavka 142. člena ZUP namreč izvršitev sklepa, s katerim se zavrne vstop v postopek, zadrži (le) pritožba, ne pa tudi (morebitni) upravni spor zoper takšno odločitev organa.

20. Zakonodajalec je torej določil (le), naj se postopek ne nadaljuje do odločitve o pritožbi. Taka ureditev je po vsebini smiselna, saj vsaj v okviru upravnega postopka preprečuje, da bi prišlo do položaja, ko bi bila odločba o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravljena ali spremenjena šele po izdaji končne odločbe v tem postopku. Zgolj s stališča ekonomičnosti postopka pa bi bilo lahko koristno, če bi organ z nadaljevanjem postopka počakal celo do pravnomočnosti in ne le do dokončnosti sklepa o zavrnitvi sklepa o zavrnitvi vstopa v postopek4. 21. Ker je tožnica (sama) 18. 4. 2019 zahtevala (tudi) obnovo postopka izdaje tega gradbenega dovoljenja, je toženka tudi po mnenju sodišča ravnala pravilno, ko je njeno vlogo za vstop v pravnomočno končani upravni postopek zavrgla. Sodišče na tem mestu dodaja, da se ni spuščalo v presojo ustreznosti postopanja upravnega organa, da je gradbeno dovoljenje izdal kljub temu, da je vedel, da je tožnica zoper zavrnitev priglasitve njene stranske udeležbe v tem postopku vložila tožbo v upravnem sporu, ki se je vodil pod I U 471/2019 in da torej ni z nadaljevanjem postopka in z izdajo gradbenega dovoljenja počakal na pravnomočnost navedenega upravnega spora. Ocenjuje namreč, da tožnica v tem (združenem) upravnem sporu lahko svoj pravni interes učinkovito varuje s podano zahtevo za obnovo postopka izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja. Navedeno postopanje upravnega organa pa kot rečeno tudi ni nezakonito.

22. Po povedanem je bilo treba tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-9/2019-33-KB z 19. 9. 2019 na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v celoti zavrniti kot neutemeljeno.

23. Do številnih drugih navedb strank, podanih v tem upravnem sporu, ki se nanaša zgolj na procesno vprašanje pravilnosti zavrženja tožničine zahteve za stransko udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in so za odločitev nebistvene, se sodišče ne opredeljuje.

K II. točki izreka

24. Tožba zoper sklep Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-43 (301) z 9. 7. 2019 je utemeljena.

25. Med strankami je sporno zavrženje tožničine vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo prve faze gospodarske cone ..., ki obsega gradnjo gospodarske javne infrastrukture.

26. Po 9. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

27. Da v tem primeru ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, med strankami niti ni sporno. Tožnici namreč ni mogoče očitati, da v zvezi s svojim vstopom v postopek izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja ne bi storila vsega, kar je bilo v njeni moči (25. 11. 2018 je zahtevala vstop v postopek in nemudoma po izdaji in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja 18. 4. 2019 še obnovo tega postopka).

28. Glede na to, da je prvostopenjski organ, kot že rečeno5, predmetno gradbeno dovoljenje investitorju izdal, ne da bi počakal na pravnomočno rešitev upravnega spora v zvezi s tožničino zahtevo za udeležbo v tem postopku, se organ v izpodbijanem sklepu ne more (uspešno) sklicevati, da podlaga za obnovo po 9. točki 260. člena ZUP ni podana z obrazložitvijo, da je bila s prvotno izdanim sklepom s 4. 12. 2018 in nato še v obnovljenem (pravilno: ponovljenem – opomba sodišča) postopku s sklepom z 8. 7. 2019 njena zahteva za vključitev v postopek zavrnjena.

29. Drugostopenjski organ je sicer s pritožbeno odločbo z 20. 9. 2019 po vsebini presodil navedbe, ki jih je kot razlog za svoje sodelovanje postopku izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja navedla tožnica, v zvezi s čimer se je skliceval na prvi in drugi odstavek 36. člena Gradbenega zakona (GZ) ter na 43. člen ZUP, vendar v zvezi s svojimi zaključki, „da je tožnica sicer res solastnica zemljišč parc. št. 843/3 in 843/4, obe k.o. ..., in da slednja meji na zemljišče parc. št. 785/4 k.o. ..., ki predstavlja del gospodarske cone, in sicer le skrajni severni del parcele, v katerega se v konkretnem primeru ne bo posegalo“ ter z dejanskimi ugotovitvami, ki jim tožnica ugovarja6, tožnici ni omogočil, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP7. V tem postopku, začetem na tožničino zahtevo za obnovo postopka gradbenega dovoljenja, je bila namreč tožnica stranka (saj se je postopek začel na njeno zahtevo), zato bi jo organ moral seznaniti s svojimi dejanskimi ugotovitvami in zaključki v tem postopku ter ji dati možnost, da se o tem izjavi. Poleg tega drugostopenjski organ svojih zaključkov po presoji sodišča niti ni ustrezno obrazložil, zato jih sodišče ne more preizkusiti, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, in sicer po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

30. Po povedanem je tožba zoper sklep Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-43 (301) z 9. 7. 2019 utemeljena. Sodišče ji je na podlagi 3. točke prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 ugodilo tako, da je izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral zagrešeno kršitev odpraviti in po ustrezni dopolnitvi postopka v zadevi ponovno odločiti. Organ je pri tem vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS1).

31. Ob tem sodišče dodaja, da mora skladno z 265. členom ZUP stranka v predlogu za obnovo postopka s stopnjo verjetnosti izkazati razloge, na katere opira predlog. Dejanska presoja posega v pravno korist predlagatelja obnove (v obravnavani zadevi tožnice), torej ne le možnost takega posega, pa je po naravi stvari lahko šele predmet odločbe8, izdane v (morebitnem) obnovljenem postopku.

32. Glede na naravo ugotovljene kršitve, ki jo bo moral odpraviti pristojni organ v ponovljenem postopku, sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1. Iz istega razloga tudi niso podani pogoji za odpravo oziroma izrek ničnosti drugih aktov, kar zahteva tožnica v tožbi.

33. V zvezi z zatrjevano nezakonitostjo in neustavnostjo Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 81/16 in 25/17 – popr.), sodišče pojasnjuje, da v tem upravnem sporu, ki se je nanašal zgolj na procesno vprašanje pravilnosti odločitve o zavrženju tožničine vloge za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, določb navedenega odloka ni presojalo oziroma uporabilo, saj kot rečeno odločitev sodišča v obravnavani zadevi ne temelji na spornem odloku.

34. Ugovor stranke z interesom, da naslovno sodišče v zadevi I U 615/2018 (priloga C9 v zadevi I U 1546/2019) tožnici ni dopustilo vstopa v postopek, ni utemeljen. V omenjeni zadevi je šlo namreč za tožničino zahtevo za vstop v postopek izdaje drugega gradbenega dovoljenja (za nezahteven objekt – kamnito zložbo na zemljiščih parc. št. 781/10, 882/11 in 779/7 k.o. ...) in s tem za drugačno dejansko stanje, zato stranka z interesom z neobrazloženo navedbo, da je šlo za primerljivo zadevo, ne more uspeti.

K III. točki izreka

35. Ker je sodišče tožbi zoper sklep Upravne enote Grosuplje št. 351-576/2018-43 (301) z 9. 7. 2019 ugodilo, je ugodilo tudi tožničinemu stroškovnemu zahtevku. Tožnica je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnice pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 25,00 EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z Zakonom o sodnik taksah (ZST-1) bo sodna taksa tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

K IV. točki izreka

36. Ker stranka z interesom v tem upravnem sporu po vsebini delno ni uspela (v zvezi s tožbo zoper sklep Upravne enote Grosuplje z 9. 7. 2019), delno pa njene navedbe niso bistveno pripomogle k rešitvi zadeve (v zvezi s tožbo zoper odločbo toženke z 19. 9. 2019), ni upravičena do povračila stroškov tega postopka (154. in 155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Po določbi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje /.../. 2 Tako tudi: Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 151/2016 s 15. 6. 2016 in sodbi X Ips 112/2016 s 5. 4. 2017. 3 Tako tudi: Kmecl A. v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, ur. Kovač P. in Kerševan E., Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., oktober 2020, Ljubljana, 2. knjiga, str. 107, točka 6. 4 Glej: prav tam, str. 108, točka 8. 5 Glej: točki 19 in 21 obrazložitve te sodbe. 6 Glej: prvi, drugi in tretji odstavek na 8. strani pritožbene odločbe z 20. 9. 2019. 7 V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. 8 Glej: Glej: Kmecl A. v Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, ur. Kovač P. in Kerševan E., Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., oktober 2020, Ljubljana, 2. knjiga, str. 106, točka 5.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia