Cestno prometni prekrški in čezmejno posredovanje podatkov

Datum

05.03.2024

Številka

07121-1/2024/243

Kategorije

Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pravne podlage, Uradni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da ste prejeli globo s strani italijanske policije zaradi cestnoprometnega prekrška. Pošta je prišla iz Nizozemske. Menite, da gre za nezakonito posredovanje vaših osebnih podatkov. Imate več vprašanj, in sicer glede posredovanja vašega naslova za namen pošiljanja plačilnih nalogov izven določil Zakona o motornih vozilih, zanima vas, koliko časa varnostne kamere, nameščene na ulicah, hranijo podatke, zanima vas, ali je dopustno, da se vaši podatki prenašajo na Nizozemsko, in ali je dopustno, da vaše podatke obdelujejo še pol leta po storjenem prekršku.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ne more presojati, na kakšni podlagi so bili podatki v konkretnem primeru pridobljeni, niti ne more presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. Prav tako IP ni pristojen za razlago tujih pravnih predpisov.

Tako posredovanje kot tudi hramba podatkov sta obliki obdelave osebnih podatkov, ki sta dopustni samo v primeru, da za takšno obdelavo obstaja zakonita pravna podlaga. Ena izmed pravnih podlag je lahko zakonska obveznost, ki velja za upravljavca.

Določba 65. člena Zakona o motornih vozilih je le eden izmed načinov čezmejne izmenjave podatkov v zvezi s prekrškovnimi postopki. Izmenjava podatkov lahko temelji tudi na mednarodnopravnih pogodbah in pravnih aktih EU.

Posameznik lahko v zvezi s svojimi osebnimi podatki uveljavlja pravico do seznanitve na podlagi 15. člena Splošne uredbe, ki mu med drugim omogoča, da od upravljavca brezplačno pridobi informacije glede namenov obdelave podatkov, uporabnikov oziroma kategorij uporabnikov podatkov, predvidenega obdobja hrambe, vse razpoložljive informacije v zvezi z virom osebnih podatkov, če ti niso bili pridobljeni od posameznika, in druge informacije.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Na podlagi podatkov, ki ste jih navedli v zaprosilu za mnenje, IP ne more presojati, na kakšni podlagi so bili podatki v konkretnem primeru pridobljeni, niti ne more presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Tako posredovanje kot tudi hramba podatkov sta obliki obdelave osebnih podatkov, ki sta dopustni samo v primeru, da zanje obstaja zakonita pravna podlaga. V skladu s členom 6(1) Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Glede na to, da prekrškovni organ vodi konkretni prekrškovni postopek zoper vas, IP meni, da ima za obdelavo in hrambo vaših osebnih podatkov ustrezno pravno podlago v svoji nacionalni zakonodaji, četudi je bil prekršek storjen pred pol leta. IP ni pristojen za razlago tuje nacionalne zakonodaje.

Kakor sami ugotavljate, določba 65. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E, v nadaljevanju: ZMV-1) predstavlja pravno podlago za izmenjavo osebnih podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic EU in držav EGP za namen preiskovanja določenih prometnih prekrškov. V takšnih primerih Zakon o motornih vozilih določa, da lahko pristojni prekrškovni organi v državah članicah EU in državah EGP zaradi preiskovanja prometnih prekrškov, ki so določeni v drugem odstavku 65. člena ZMV-1 (na primer prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola) pridobijo osebne podatke o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, prek nacionalne kontaktne točke.

ZMV-1 predstavlja le eno izmed možnih pravnih podlag za posredovanje osebnih podatkov tujim prekrškovnim organom za namen izvedbe prekrškovnega postopka, vendar pa lahko tuji prekrškovni organi osebne podatke pridobijo tudi na podlagi drugih pravnih podlag. Posredovanje osebnih podatkov v zvezi s prekrškovnimi postopki poteka po predpisih, ki urejajo evropske pravne poti medsebojnega sodelovanja oziroma mednarodne pravne pomoči med prekrškovnimi organi. Načeloma imajo italijanski prekrškovni organi možnost pridobivati osebne podatke kršiteljev npr. na podlagi in v okviru postopka, ki ga določa Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah s protokoli (drugi dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 92/2012 - Drugi protokol k MDPEKMPP). Tudi Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US) v petem odstavku 45. člena določa, da se za mednarodno sodelovanje organov v postopku o prekrških smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah. To ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1; Uradni list RS, št. 48/13, 37/15, 22/18), ki med drugim v prvem odstavku 49. člena določa, da je pravna pomoč po tem zakonu sodelovanje pristojnih organov RS s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja tudi v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, če je zoper odločbo pristojnega organa (v konkretnem primeru italijanskega) dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve. Za področje sodelovanja med državami članicami EU v pravosodju je pristojno Ministrstvo za pravosodje, zato vam svetujemo, da se v primeru dodatnih vprašanj, obrnete na njih.

IP se v okviru neobvezujočega mnenja ne more opredeliti glede vloge nizozemske družbe, saj o tem nima dovolj informacij in prav tako ni pristojen za razlago italijanske ali nizozemske zakonodaje. IP lahko le sklepa, da obstaja možnost, da je upravljavec pooblastil družbo za izvedbo določenih nalog. Svetujemo vam, da se s tem vprašanjem obrnete na upravljavca.

Glede vašega vprašanja o času hrambe posnetkov varnostnih kamer na ulicah vam IP prav tako ne more konkretno odgovoriti. Tudi na tem mestu vam svetujemo, da se obrnete na upravljavca videonadzornega sistema. IP le pojasnjuje, da je vsak upravljavec dolžan upoštevati načelo omejitve shranjevanja v skladu s katerim, morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, le toliko časa, kolikor je to potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo.

Posameznik lahko preveri, kako upravljavec obdeluje njegove osebne podatke tako, da pri upravljavcu (v navedenem primeru je to lahko Polizia Municipale – Commune di Luca) uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v skladu s 15. členom Splošne uredbe. Ta od upravljavca zahteva, da posamezniku potrdi, ali v zvezi z njim obdeluje osebne podatke ter mu zagotovi določene informacije, med drugim tudi glede namenov obdelave podatkov, glede uporabnikov oziroma kategorij uporabnikov podatkov, predvidenega obdobja hrambe in vse razpoložljive informacije v zvezi z virom osebnih podatkov, če ti niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se nanašajo. Prav tako lahko svojo zahtevo za seznanitev naslovite na Ministrstvo za infrastrukturo, ki nastopa kot upravljavec evidence registriranih vozil po 62. členu ZMV-1, in sicer med drugim lahko zahtevate informacije glede uporabnikov podatkov, da bi ugotovili, komu so bili vaši podatki posredovani. Praviloma je uveljavljanje pravice dostopa za posameznika brezplačno, razen če so njegove zahteve očitno neutemeljene ali pretirane zlasti zato, ker se ponavljajo. Več informacij o pravici dostopa do osebnih podatkov in glede njenega uveljavljanja je dostopnih na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Neja Domnik, Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka