Jedro

Jedro

Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.

Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.

Izrek

Izrek

◦ Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

◦ Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

◦ Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

◦ Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.V zadevi je bilo že enkrat odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I P 105/2015 z dne 21. 6. 2021, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice A. A. na izpraznitev in izročitev nepremičnin ter plačilo uporabnine. V tem delu je bila navedena sodba potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 38/2022 z dne 15. 11. 2022. Predmet pritožbenega odločanja je tako le ponovna odločitev o nasprotni tožbi, zaradi česar bosta stranki v nadaljevanju poimenovani tožnik, ko bo govora o B. B., in toženka, ko bo beseda tekla o A. A.

1.V zadevi je bilo že enkrat odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I P 105/2015 z dne 21. 6. 2021, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice A. A. na izpraznitev in izročitev nepremičnin ter plačilo uporabnine. V tem delu je bila navedena sodba potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 38/2022 z dne 15. 11. 2022. Predmet pritožbenega odločanja je tako le ponovna odločitev o nasprotni tožbi, zaradi česar bosta stranki v nadaljevanju poimenovani tožnik, ko bo govora o B. B., in toženka, ko bo beseda tekla o A. A.

2.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnik lastnik po varianti I dela nepremičnine parc. št. 2067/1, k. o. 0000, označena v skici kot p1, dela nepremičnine parc. št. 2067/1, k. o. 0000, označena v skici kot p2 in dela nepremičnine parc. št. 2062/1, k. o. 0000, označena v skici kot p3, kjer stoji stanovanjska hiša stavba 973, z naslovom ..., D., in gospodarsko poslopje stavba 972, katere so v priloženem elaboratu sodne parcelacije za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označene s parc. št. 2062/4, 2067/4 in 2067/5, vse k. o. 0000, do celote teh nepremičnin, ter sklenilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom.

2.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnik lastnik po varianti I dela nepremičnine parc. št. 2067/1, k. o. 0000, označena v skici kot p1, dela nepremičnine parc. št. 2067/1, k. o. 0000, označena v skici kot p2 in dela nepremičnine parc. št. 2062/1, k. o. 0000, označena v skici kot p3, kjer stoji stanovanjska hiša stavba 973, z naslovom ..., D., in gospodarsko poslopje stavba 972, katere so v priloženem elaboratu sodne parcelacije za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označene s parc. št. 2062/4, 2067/4 in 2067/5, vse k. o. 0000, do celote teh nepremičnin, ter sklenilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom.

3.Zoper sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno vložila pritožbo toženka, ki je uveljavljala vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne zahtevek po nasprotni tožbi. Podrejeno predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Zoper sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno vložila pritožbo toženka, ki je uveljavljala vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne zahtevek po nasprotni tožbi. Podrejeno predlaga, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba opozarja, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja. Sodišče prve stopnje je namreč pri ponovnem odločanju o nasprotni tožbi sprejelo popolnoma enako odločitev kot v razveljavljeni sodbi, čeprav je pritožbeno sodišče v sodbi in sklepu I Cp 38/2022 zapisalo, da bo moralo v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeriti fundusa objektov in s tem ugotoviti lastninsko pravico tožnika, za določitev pripadajočega zemljišča pa bo tožnik moral uporabiti ustrezno pravno sredstvo. V ponovljenem postopku tožnik ni hotel založiti dodatnega predujma za izvedenca, ker da je že predhodno založil 1800 EUR stroškov in se z mnenji izvedencev strinja, zato ne misli več plačevati. Toženec je vložil nasprotno tožbo, zato je on dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem oz. sprejeti posledice odločitve, da predujma ne bo založil. Sodišče bi moralo posledično zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti, saj zaradi nezaložitve predujma s strani tožnika ni bilo mogoče odmeriti fundusa objektov. Ob tem pa je bil tožnik opozorjen na posledice neizvedbe dokazov.

Pritožba opozarja, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja. Sodišče prve stopnje je namreč pri ponovnem odločanju o nasprotni tožbi sprejelo popolnoma enako odločitev kot v razveljavljeni sodbi, čeprav je pritožbeno sodišče v sodbi in sklepu I Cp 38/2022 zapisalo, da bo moralo v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeriti fundusa objektov in s tem ugotoviti lastninsko pravico tožnika, za določitev pripadajočega zemljišča pa bo tožnik moral uporabiti ustrezno pravno sredstvo. V ponovljenem postopku tožnik ni hotel založiti dodatnega predujma za izvedenca, ker da je že predhodno založil 1800 EUR stroškov in se z mnenji izvedencev strinja, zato ne misli več plačevati. Toženec je vložil nasprotno tožbo, zato je on dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza s sodnim izvedencem oz. sprejeti posledice odločitve, da predujma ne bo založil. Sodišče bi moralo posledično zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti, saj zaradi nezaložitve predujma s strani tožnika ni bilo mogoče odmeriti fundusa objektov. Ob tem pa je bil tožnik opozorjen na posledice neizvedbe dokazov.

Sodišče prve stopnje je po prepričanju toženke ponovno napačno uporabilo materialno pravo (na kar je opozorilo pritožbeno sodišče v 17. točki obrazložitve). Pritožbeno sodišče je pojasnilo tudi, da ni pogojev za uporab o določb ZVEtL, kar je v prvi sodbi zapisalo že tudi sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve, zato je stališče v izpodbijani sodbi povsem nesprejemljivo. Pritožba meni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo 41. člena ZVEtL. Ne gre namreč za določitev funkcionalnega zemljišča v zvezi z urejanjem etažne lastnine, ampak za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. O tem se je že izjasnilo pritožbeno sodišče v 13. točki obrazložitve sodbe in sklepa I Cp 38/2022 ter ugotovilo, da za ugotavljanje dostopov do objektov ni mogoče uporabiti določb ZVEtL.

Sodišče prve stopnje je po prepričanju toženke ponovno napačno uporabilo materialno pravo (na kar je opozorilo pritožbeno sodišče v 17. točki obrazložitve). Pritožbeno sodišče je pojasnilo tudi, da ni pogojev za uporab o določb ZVEtL, kar je v prvi sodbi zapisalo že tudi sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve, zato je stališče v izpodbijani sodbi povsem nesprejemljivo. Pritožba meni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo 41. člena ZVEtL. Ne gre namreč za določitev funkcionalnega zemljišča v zvezi z urejanjem etažne lastnine, ampak za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. O tem se je že izjasnilo pritožbeno sodišče v 13. točki obrazložitve sodbe in sklepa I Cp 38/2022 ter ugotovilo, da za ugotavljanje dostopov do objektov ni mogoče uporabiti določb ZVEtL.

Pritožnica meni, da toženec, četudi bi bilo stališče o uporabi ZVEtL pravilno, nikoli ni uveljavljal pripadajočega zemljišča k stavbi, poleg tega pa je to lahko predmet nepravdnega postopka, ki pa ga lahko sproži zemljiškoknjižni lastnik stavbe, kar pa toženec ni. Toženec ni postal lastnik zemljišča okoli stavb oz. objektov na nobeni pravni podlagi pred 1. 1. 2003, zato se more sklicevati na določbe ZVEtL in pripadajoče zemljišče. Tudi v primeru, če bi bil izveden dokaz z izvedencem, ki bi določil fundus objektov, toženec ne bi mogel uspeti s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča. Ker je objekte kupil na javni dražbi, je lastninsko pravico pridobil originarno, zato dotedanja raba ni pravno pomembna. Lastninsko pravico na objektih je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, pri čemer objektov ni mogoče ločiti od zemljišč.

Pritožnica meni, da toženec, četudi bi bilo stališče o uporabi ZVEtL pravilno, nikoli ni uveljavljal pripadajočega zemljišča k stavbi, poleg tega pa je to lahko predmet nepravdnega postopka, ki pa ga lahko sproži zemljiškoknjižni lastnik stavbe, kar pa toženec ni. Toženec ni postal lastnik zemljišča okoli stavb oz. objektov na nobeni pravni podlagi pred 1. 1. 2003, zato se more sklicevati na določbe ZVEtL in pripadajoče zemljišče. Tudi v primeru, če bi bil izveden dokaz z izvedencem, ki bi določil fundus objektov, toženec ne bi mogel uspeti s predlogom za določitev pripadajočega zemljišča. Ker je objekte kupil na javni dražbi, je lastninsko pravico pridobil originarno, zato dotedanja raba ni pravno pomembna. Lastninsko pravico na objektih je pridobil neodvisno od lastninske pravice prejšnjega lastnika, pri čemer objektov ni mogoče ločiti od zemljišč.

Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kaj od tistega, kar je navedeno v izreku sodbe, predstavlja ustrezno lastnino, kaj pa pripadajoče zemljišče. Toženka opozarjana pojasnilo pritožbenega sodišča v sodbi in sklepu, sodišče v tem postopku ni imelo podlage za odločanje o zahtevku tožnika izven stavbišča objektov. Sklicevanje na določbe Obligacijskega zakonika glede sklepanja pogodbe in zavezovalnih pravnih poslov ne more biti podlaga za popolnoma nesprejemljivo in nezakonito odločitev, ko je vendar šlo za nakup na javni dražbi.

Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kaj od tistega, kar je navedeno v izreku sodbe, predstavlja ustrezno lastnino, kaj pa pripadajoče zemljišče. Toženka opozarjana pojasnilo pritožbenega sodišča v sodbi in sklepu, sodišče v tem postopku ni imelo podlage za odločanje o zahtevku tožnika izven stavbišča objektov. Sklicevanje na določbe Obligacijskega zakonika glede sklepanja pogodbe in zavezovalnih pravnih poslov ne more biti podlaga za popolnoma nesprejemljivo in nezakonito odločitev, ko je vendar šlo za nakup na javni dražbi.

Pritožba nasprotuje tudi stroškovni odločitvi, saj tožnik na naroku 5. 10. 2023 ni priglasil stroškov postopka, zato sodišče ni imelo podlage za odločanje o njegovih stroških.

Pritožba nasprotuje tudi stroškovni odločitvi, saj tožnik na naroku 5. 10. 2023 ni priglasil stroškov postopka, zato sodišče ni imelo podlage za odločanje o njegovih stroških.

4.Tožnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Tožnik v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Že v odločbi I Cp 38/2022 je bilo povzeto, da Stvarnopravni zakonik1 (v nadaljevanju: SPZ) v 8. členu dosledno uveljavlja načelo superficies solo cedit,2 kar pomeni, da objekt deli usodo zemljišča. Dodatno to potrjuje prvi odstavek 18. člena SPZ, ki opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, zato sam objekt ne predstavlja nepremičnine in tudi ne more biti predmet izvršbe. Predmet nepremičninske izvršbe je lahko le prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (objekti, ki so na tej zemeljski površini). Vendar pa je za odločitev v tej zadevi pomembna pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.3 Čeprav je lahko predmet izvršbe le nepremičnina z vsemi sestavinami (te ne morejo biti samostojen predmet izvršbe), pa v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Iz pravnomočnega sklepa o domiku z dne 19. 6. 2006 in pravnomočnega sklepa o izročitvi z dne 3. 1. 2007 (oba v zadevi In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici) je razvidno, da je tožnik na javni dražbi 15. 11. 2005, kupil parc. št. 119.S - stavba, stanovanjska hiša, hlev in senik.4 To pomeni, da ni originarno pridobil samo zemljišča, ampak tudi ostalo, kar je bilo domaknjeno in izročeno: stanovanjsko hišo, hlev in senik. Da gre ravno za sporne objekte, je razvidno iz podatkov izvršilnega spisa In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici. Tožnik je tako lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje,5 kar je bilo poudarjeno že v prvi odločbi pritožbenega sodišča I Cp 38/2022.

5.Že v odločbi I Cp 38/2022 je bilo povzeto, da Stvarnopravni zakonik1 (v nadaljevanju: SPZ) v 8. členu dosledno uveljavlja načelo superficies solo cedit,2 kar pomeni, da objekt deli usodo zemljišča. Dodatno to potrjuje prvi odstavek 18. člena SPZ, ki opredeljuje nepremičnino kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami, zato sam objekt ne predstavlja nepremičnine in tudi ne more biti predmet izvršbe. Predmet nepremičninske izvršbe je lahko le prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (objekti, ki so na tej zemeljski površini). Vendar pa je za odločitev v tej zadevi pomembna pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.3 Čeprav je lahko predmet izvršbe le nepremičnina z vsemi sestavinami (te ne morejo biti samostojen predmet izvršbe), pa v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Iz pravnomočnega sklepa o domiku z dne 19. 6. 2006 in pravnomočnega sklepa o izročitvi z dne 3. 1. 2007 (oba v zadevi In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici) je razvidno, da je tožnik na javni dražbi 15. 11. 2005, kupil parc. št. 119.S - stavba, stanovanjska hiša, hlev in senik.4 To pomeni, da ni originarno pridobil samo zemljišča, ampak tudi ostalo, kar je bilo domaknjeno in izročeno: stanovanjsko hišo, hlev in senik. Da gre ravno za sporne objekte, je razvidno iz podatkov izvršilnega spisa In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici. Tožnik je tako lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje,5 kar je bilo poudarjeno že v prvi odločbi pritožbenega sodišča I Cp 38/2022.

6.Kljub temu, da je pritožbeno sodišče dalo sodišču prve stopnje navodilo, da v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeri fundusa obeh objektov in v tem obsegu (upoštevaje zgoraj navedeno) ugotovi lastninsko pravico za toženca, je sodišče prve stopnje še enkrat odločilo enako kot v sodbi I P 105/2015. Po ponovnem premisleku pritožbeno sodišče takšni odločitvi pritrjuje.

6.Kljub temu, da je pritožbeno sodišče dalo sodišču prve stopnje navodilo, da v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeri fundusa obeh objektov in v tem obsegu (upoštevaje zgoraj navedeno) ugotovi lastninsko pravico za toženca, je sodišče prve stopnje še enkrat odločilo enako kot v sodbi I P 105/2015. Po ponovnem premisleku pritožbeno sodišče takšni odločitvi pritrjuje.

7.Tožnik že v (nasprotni) tožbi z dne 25. 8. 2014 med drugim navaja, da je toženka v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici In 35/2001 z dne 24. 10. 2007 navedla, da je dala najboljšo ponudbo (84.254 SIT oz. 351,58 EUR) za parc. št. 2067/0,6 k. o. 0000 - sadovnjak in neplodno, in pri tem izrecno navedla, da si ne lasti objektov, temveč je kupila na dražbi to zemljišče brez njih. Tožnik opozarja, da je izrecno navedla tudi, da si ne lasti stanovanjske hiše, ki leži na parc. št. 2062/0,7 k. o. 0000. V odgovoru na (nasprotno) tožbo toženka ne prereka trditve o tej svoji izjavi, ampak se le sklicuje na to, da je postala lastnica parc. št. 2067/1 in 2062/1 na podlagi odločbe pristojnega organa, da sta ji bili nepremičnini izročeni brez vsakih bremen in pravic ter so objekti na obeh nepremičninah v skladu z načelom superficies solo cedit del obeh nepremičnin. Da je bil namen toženke na dražbi kupiti kmetijska zemljišča (brez objektov) in da si objektov ne lasti, izhaja iz že njenih pritožb v izvršilni zadevi In 01/00035 Okrajnega sodišča v Sevnici z dne 28. 6. 2006 in 29. 10. 2027. V istih vlogah navaja celo, da je zmotna ugotovitev sodišča, da objekti stojijo na nepremičninah parc. št. 2067/1 in 2062/1. Podobno stališče je večkrat ponovila v tem postopku, npr. tudi na pritožbeni obravnavi 26. 10. 2022. Po drugi strani je toženka glede na prodajno ceno lahko pričakovala, da na kmetijskem zemljišču, katerega je dražila na dražbi, ni stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in drugih objektov. Kot je navedla na pritožbeni obravnavi, je plačala z dve kmetijski zemljišči približno 4.900 EUR, nasprotno je tožnik za nepremičnino, ki je bila prodajana kot zemljišče s stanovanjsko hišo, plačal nekaj manj kot 100.000 EUR.8 9

7.Tožnik že v (nasprotni) tožbi z dne 25. 8. 2014 med drugim navaja, da je toženka v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici In 35/2001 z dne 24. 10. 2007 navedla, da je dala najboljšo ponudbo (84.254 SIT oz. 351,58 EUR) za parc. št. 2067/0,6 k. o. 0000 - sadovnjak in neplodno, in pri tem izrecno navedla, da si ne lasti objektov, temveč je kupila na dražbi to zemljišče brez njih. Tožnik opozarja, da je izrecno navedla tudi, da si ne lasti stanovanjske hiše, ki leži na parc. št. 2062/0,7 k. o. 0000. V odgovoru na (nasprotno) tožbo toženka ne prereka trditve o tej svoji izjavi, ampak se le sklicuje na to, da je postala lastnica parc. št. 2067/1 in 2062/1 na podlagi odločbe pristojnega organa, da sta ji bili nepremičnini izročeni brez vsakih bremen in pravic ter so objekti na obeh nepremičninah v skladu z načelom superficies solo cedit del obeh nepremičnin. Da je bil namen toženke na dražbi kupiti kmetijska zemljišča (brez objektov) in da si objektov ne lasti, izhaja iz že njenih pritožb v izvršilni zadevi In 01/00035 Okrajnega sodišča v Sevnici z dne 28. 6. 2006 in 29. 10. 2027. V istih vlogah navaja celo, da je zmotna ugotovitev sodišča, da objekti stojijo na nepremičninah parc. št. 2067/1 in 2062/1. Podobno stališče je večkrat ponovila v tem postopku, npr. tudi na pritožbeni obravnavi 26. 10. 2022. Po drugi strani je toženka glede na prodajno ceno lahko pričakovala, da na kmetijskem zemljišču, katerega je dražila na dražbi, ni stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in drugih objektov. Kot je navedla na pritožbeni obravnavi, je plačala z dve kmetijski zemljišči približno 4.900 EUR, nasprotno je tožnik za nepremičnino, ki je bila prodajana kot zemljišče s stanovanjsko hišo, plačal nekaj manj kot 100.000 EUR.8 9

8.Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-998/15 z dne 30. 11. 2017,10 kot enega temeljnih načel izpostavilo načelo poštenega izvrševanja pravic, ki zavezuje vse udeležence v pravnih razmerjih, tudi obe pravdni stranki. Ravno v obravnavani zadevi se to načelo izkaže kot ključno za razumevanje, kaj sta (upoštevaje gornje ugotovitve) kupili na dražbi v izvršbi pravdni stranki: toženka kmetijsko zemljišče (sadovnjak in neplodno; brez stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in drugih objektov), tožnik pa poleg domaknjenih objektov in zemljišča na katerem ti stojijo tudi zemljišče potrebno za redno rabo teh objektov (to izhaja iz zgoraj povzetih trditve toženke v izvršbi, da je bil njen namen kupiti zemljišče brez objektov). In to potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve.

8.Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-998/15 z dne 30. 11. 2017,10 kot enega temeljnih načel izpostavilo načelo poštenega izvrševanja pravic, ki zavezuje vse udeležence v pravnih razmerjih, tudi obe pravdni stranki. Ravno v obravnavani zadevi se to načelo izkaže kot ključno za razumevanje, kaj sta (upoštevaje gornje ugotovitve) kupili na dražbi v izvršbi pravdni stranki: toženka kmetijsko zemljišče (sadovnjak in neplodno; brez stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in drugih objektov), tožnik pa poleg domaknjenih objektov in zemljišča na katerem ti stojijo tudi zemljišče potrebno za redno rabo teh objektov (to izhaja iz zgoraj povzetih trditve toženke v izvršbi, da je bil njen namen kupiti zemljišče brez objektov). In to potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve.

9.Zgoraj so že bile povzete toženkine trditve in izpovedbe, da je kupila celotno kmetijsko zemljišče (parc. št. 2067/1 in 2062/1) brez objektov. S skice izmere na list. št. 56 in fotografij v spisu razvidno, da so stavbe na enem delu zemljišča, ki ga tvorijo parc. št. 2067/1, 2062/1 in 3432, preostali del (pretežno parc. št. 2062/1) pa je kmetijsko (nepozidano) zemljišče, zato je pojmovno nemogoče, da bi imela toženka voljo kupiti zemljišče med objekti, ki je neprimerno za kmetijsko dejavnost.11 Toženka omenja, da je imela namen na kupljenem zemljišču graditi, a bi bilo tudi to na spornem delu zemljišča nemogoče, saj je ta del že pozidan.

9.Zgoraj so že bile povzete toženkine trditve in izpovedbe, da je kupila celotno kmetijsko zemljišče (parc. št. 2067/1 in 2062/1) brez objektov. S skice izmere na list. št. 56 in fotografij v spisu razvidno, da so stavbe na enem delu zemljišča, ki ga tvorijo parc. št. 2067/1, 2062/1 in 3432, preostali del (pretežno parc. št. 2062/1) pa je kmetijsko (nepozidano) zemljišče, zato je pojmovno nemogoče, da bi imela toženka voljo kupiti zemljišče med objekti, ki je neprimerno za kmetijsko dejavnost.11 Toženka omenja, da je imela namen na kupljenem zemljišču graditi, a bi bilo tudi to na spornem delu zemljišča nemogoče, saj je ta del že pozidan.

10.Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.

10.Načelo poštenega izvrševanja pravic zarisuje meje pri uveljavljanju interesov udeležencev pravnih razmerij, ki morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Trmasto in črkobralsko vztrajanje pri "pravici", ki jo je udeleženec pravnega razmerja (toženka) dosegel zgolj zaradi napake državnega organa, pri čemer se zaveda, da sam ni imel volje, da pridobi lastninsko pravico na objektih in zemljiščih okrog njih, ne pomeni poštenega izvrševanja pravice. Takega ravnanja ni mogoče označiti drugače kot uveljavljanje svojih interesov na račun tožnika preko dovoljenih / poštenih meja.

11.Drži pritožbeno opozorilo, da ni ustrezna pravna podlaga za odločanje v tej zadevi v določbah ZVEtL-1, a to na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Bistveno je namreč, kakšna je bila prava volja pravdnih strank ob nakupu spornih nepremičnin na dražbi v zadevi In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici, kar pa izhaja iz gornje obrazložitve. Pritožba omenja, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo pritožbenemu sodišču, a to ne drži. Res je, da sodišče prve stopnje ni sledilo navodilu pritožbenega sodišča, da v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeri fundusa objektov in v tem obsegu ugotovi lastninsko pravico za toženca, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo (ker tožnik ni založil predujma za izvedenca). Res je, da bi v primeru, če bi bil dokaz, ki zaradi nezaložitve predujma stranke na kateri je dokazno breme, ključen za odločitev, sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek, vendar je spoznalo, da izvedba tega dokaza ni pomembna za odločitev, kar je tudi ustrezno obrazložilo.

11.Drži pritožbeno opozorilo, da ni ustrezna pravna podlaga za odločanje v tej zadevi v določbah ZVEtL-1, a to na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Bistveno je namreč, kakšna je bila prava volja pravdnih strank ob nakupu spornih nepremičnin na dražbi v zadevi In 35/2001 Okrajnega sodišča v Sevnici, kar pa izhaja iz gornje obrazložitve. Pritožba omenja, da je izpodbijana sodba sodba presenečanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo pritožbenemu sodišču, a to ne drži. Res je, da sodišče prve stopnje ni sledilo navodilu pritožbenega sodišča, da v ponovljenem postopku s pomočjo izvedenca odmeri fundusa objektov in v tem obsegu ugotovi lastninsko pravico za toženca, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo (ker tožnik ni založil predujma za izvedenca). Res je, da bi v primeru, če bi bil dokaz, ki zaradi nezaložitve predujma stranke na kateri je dokazno breme, ključen za odločitev, sodišče prve stopnje moralo zavrniti tožbeni zahtevek, vendar je spoznalo, da izvedba tega dokaza ni pomembna za odločitev, kar je tudi ustrezno obrazložilo.

12.Res je, da tožnik na zadnji glavni obravnavi ni vložil stroškovnika oz. priglasil stroškov, a to za odmero stroškov ni pomembno. Pomembno je namreč, da so bili njegovi stroški priglašeni na več vlogah (npr. nasprotna tožba, odgovor na tožbo I P 75/2013,...) in tudi na list. št. 169 (vložen na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo prve sodbe I P 105/2015). Tožnikovi stroški torej so priglašeni, sodišče prve stopnje je v skladu četrtim odstavkom 163. člena ZPP pravilno odločilo, da jih glede na uspeh krije tožniku toženka, o njihovi pa bo po odločeno s sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

12.Res je, da tožnik na zadnji glavni obravnavi ni vložil stroškovnika oz. priglasil stroškov, a to za odmero stroškov ni pomembno. Pomembno je namreč, da so bili njegovi stroški priglašeni na več vlogah (npr. nasprotna tožba, odgovor na tožbo I P 75/2013,...) in tudi na list. št. 169 (vložen na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo prve sodbe I P 105/2015). Tožnikovi stroški torej so priglašeni, sodišče prve stopnje je v skladu četrtim odstavkom 163. člena ZPP pravilno odločilo, da jih glede na uspeh krije tožniku toženka, o njihovi pa bo po odločeno s sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

13.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.Toženka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške, tožnik pa pritožbenih stroškov ni priglasil (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

14.Toženka ni uspela s pritožbo, zato sama krije svoje stroške, tožnik pa pritožbenih stroškov ni priglasil (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Uradni list RS, št 87/2002, s spremembami.

1Uradni list RS, št 87/2002, s spremembami.

2Načelo povezanosti zemljišča in objektov.

2Načelo povezanosti zemljišča in objektov.

3VSRS sklep II Ips 286/2012.

3VSRS sklep II Ips 286/2012.

4Iz odločbe GURS št. 02112-413/2009 z dne 15. 10. 2009 (A20) je razvidno, da je bila parcela *119 ukinjena, namesto nje pa sta nastali parc. št. 3431 in 3432.

4Iz odločbe GURS št. 02112-413/2009 z dne 15. 10. 2009 (A20) je razvidno, da je bila parcela *119 ukinjena, namesto nje pa sta nastali parc. št. 3431 in 3432.

5Sklep o izročitvi je postal pravnomočen 22. 2. 2007.

5Sklep o izročitvi je postal pravnomočen 22. 2. 2007.

6Parc. št. 2067 je bila kasneje razdeljena na parc. št. 2067/1 in 2067/2: v predmetni zadevi se spor nanaša na sedanjo parc. št. 2067/1.

6Parc. št. 2067 je bila kasneje razdeljena na parc. št. 2067/1 in 2067/2: v predmetni zadevi se spor nanaša na sedanjo parc. št. 2067/1.

7Parc. št. 2062 je bila kasneje razdeljena na parc. št. 2062/1 in 2062/2: v predmetni zadevi se spor nanaša na sedanjo parc. št. 2062/1.

7Parc. št. 2062 je bila kasneje razdeljena na parc. št. 2062/1 in 2062/2: v predmetni zadevi se spor nanaša na sedanjo parc. št. 2062/1.

8Iz zapisnika javne dražbe v zadevi In 01/00035 Okrajnega sodišča v Sevnici z dne 15. 11. 2005 je razvidno, da je toženka za njivo na parc. št. 2062 (8567 m2) ponudila 1.100.000 SIT (4.590,22 EUR), za sadovnjak in neplodno zemljišče na parc. št. 2067 (1593 m2) pa 84.254 SIT (351,59 EUR). Tožnik je za parc. št. 119.S (795 m2 zemljišča s hišo) ponudil 23.888.885 EUR (99.686,55 EUR).

8Iz zapisnika javne dražbe v zadevi In 01/00035 Okrajnega sodišča v Sevnici z dne 15. 11. 2005 je razvidno, da je toženka za njivo na parc. št. 2062 (8567 m2) ponudila 1.100.000 SIT (4.590,22 EUR), za sadovnjak in neplodno zemljišče na parc. št. 2067 (1593 m2) pa 84.254 SIT (351,59 EUR). Tožnik je za parc. št. 119.S (795 m2 zemljišča s hišo) ponudil 23.888.885 EUR (99.686,55 EUR).

9Pritožbeno sodišče opozarja še, da je bilo (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve) pri cenitvi stanovanjske hiše upoštevano tudi funkcionalno zemljišče v dejanskem obsegu, možnost vpogleda v cenitev pa sta imeli obe pravdni stranki, ki sta kot kupca sodelovala na dražbi.

9Pritožbeno sodišče opozarja še, da je bilo (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve) pri cenitvi stanovanjske hiše upoštevano tudi funkcionalno zemljišče v dejanskem obsegu, možnost vpogleda v cenitev pa sta imeli obe pravdni stranki, ki sta kot kupca sodelovala na dražbi.

1022. točka obrazložitve.

1022. točka obrazložitve.

11Na glavni obravnavi 28. 11. 2017 je toženka izpovedala, da ni nikoli rekla, da je kupovala zemljišče (nepremičnine) do stavb, a to ne drži. Ko je bila namreč 24. 11. 2014 zaslišana na glavni obravnavi v zadevi, ki se je prvotno vodila pod I P 75/2013 Okrožnega sodišča v Krškem, 11. 4. 2017 pa je bila s sklepom na glavni obravnavi združena z zadevo I P 105/2015, je izpovedala ravno to: "Jaz sem kupovala sadovnjak in njivo do teh stavb. Jaz takrat na dražbi nisem licitirala hiše, ker sem se takrat tam prijavila za nakup kmetijskih zemljišč, ne pa za hišo." Ta izpovedba potrjuje gornje ugotovitve, da je bila volja toženke, da kupi kmetijska zemljišča.

11Na glavni obravnavi 28. 11. 2017 je toženka izpovedala, da ni nikoli rekla, da je kupovala zemljišče (nepremičnine) do stavb, a to ne drži. Ko je bila namreč 24. 11. 2014 zaslišana na glavni obravnavi v zadevi, ki se je prvotno vodila pod I P 75/2013 Okrožnega sodišča v Krškem, 11. 4. 2017 pa je bila s sklepom na glavni obravnavi združena z zadevo I P 105/2015, je izpovedala ravno to: "Jaz sem kupovala sadovnjak in njivo do teh stavb. Jaz takrat na dražbi nisem licitirala hiše, ker sem se takrat tam prijavila za nakup kmetijskih zemljišč, ne pa za hišo." Ta izpovedba potrjuje gornje ugotovitve, da je bila volja toženke, da kupi kmetijska zemljišča.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 8, 18, 18/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/4

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 8, 18, 18/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/4

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.