Jedro

Ker je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, izdelane pred sprejemom Odloka o PUP, je tožena stranka pravilno odpravila lokacijsko dovoljenje, saj lokacijska dokumentacija ni bila izdelana v skladu s PUP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 765/97-9 z dne 17.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27.3.1997, s katero je tožena stranka na pritožbo D. in B.R. (v tem upravnem sporu prizadeta stranka) odpravila odločbo Upravne enote D. z dne 28.9.1995 in ji zadevo vrnila v ponoven postopek. Upravna enota je z navedeno odločbo odobrila tožnikoma kot investitorjema lokacijo za legalizacijo počitniške hiše (brunarice) na zemljišču parc. št. 375/3 k.o. H. v skladu z lokacijsko dokumentacijo Razvojnega zavoda D., ki je sestavni del odločbe (prvi del). Lokacijsko dovoljenje je izdala pod naslednjimi pogoji (drugi del): objekt ima tlorisne dimenzije 4,70 x 6 m, odmik od zahodne in severne parcelne meje pa 5 m (1. točka), vertikalni gabarit je klet in pritličje, vrh slemena pa 5,5 m (2. točka), streha je dvokapna s slemenom v smeri SZ-JV (3. točka), dostop in dovoz na parcelo je s parcele št. 362/4 in 362/5 ob skrajnem severozahodnem delu parcele tožnikov (4. točka), investitor je dolžan plačati odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča (5. točka) in da je treba zaprositi za gradbeno dovoljenje v roku enega leta (6. točka).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da v odločitev tožene stranke ne dvomi, saj je oprta na pravilno materialno določbo, to je 55. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), po kateri se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi predpisov o prostorskih ureditvenih pogojih. Ker je upravna enota odločila, da je predlagana legalizacija počitniškega objekta v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji in da se lokacija nahaja v naselju H., ki naj bi se urejal s PUP 1, za kar pa v upravnih spisih ni podlage, je po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka pravilno odločila in zato tudi sprejema njene razloge kot svoje razloge. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju zavrnilo kot neutemeljene tožbene ugovore o mejah preizkusa izpodbijane odločbe, o nejasnosti izreka izpodbijane odločbe, o nejasni obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki naj bi bila tudi sama s seboj v nasprotju ter da so organi v upravnem postopku odločali mimo vseh zakonskih rokov.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi ter naloži pritožbene stroške v plačilo toženi stranki. Navaja, da je bilo lokacijsko dovoljenje, ki je bilo odpravljeno z izpodbijano odločbo, že drugo lokacijsko dovoljenje, ki ga je izdal prvostopni organ za njuno počitniško hišo. V prvem lokacijskem dovoljenju z dne 23.5.1991 je bila sporna le dovozna pot do njune gradbene parcele, kar je bilo z drugim dovoljenjem z dne 28.9.1995 sanirano in usklajeno s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Domžalah. Zato se ji zdi nerazumljivo, da je tožena stranka vsebinsko enako lokacijsko dovoljenje odpravila iz razlogov, ki niso sporni ne za tožečo stranko, ne za prizadeto stranko, ne za Upravno enoto D. V nadaljevanju pritožbe polemizira s stališčem sodišča prve stopnje o mejah preizkusa odločbe in vztraja pri trditvi, da se je prizadeta stranka pritožila le zoper četrto točko pogojev iz lokacijskega dovoljenja, ki se nanaša le na dovozno pot. Tožena stranka, prizadeta stranka in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Za svojo odločitev je prvostopno sodišče navedlo tudi utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo odločitvi tožene stranke in njenim razlogom ter v izogib ponavljanju razloge tožene stranke sprejelo kot svoje razloge in to navedlo tudi v izpodbijani sodbi.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tedanja Skupščina občine D. je dne 4.11.1992 sprejela Odlok o sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za območje urbanističnih zasnov D., M., T. in M. ter drugih ureditvenih območij (Uradni vesnik občine D., št. 18/92 v nadaljevanju Odlok o PUP), s katerim je bilo urbanistično urejeno tudi naselje H. Z navedenim odlokom je bila urejena tudi možnost legalizacije nedovoljenih posegov v prostor, torej tudi počitniške hiše tožnikov na parceli št. 375/3 k.o. H. Lokacijsko dovoljenje z dne 28.9.1995 je bilo sprejeto na podlagi lokacijske dokumentacije, ki pa je bilo izdelana v oktobru 1989 in dopolnjena 1990 leta, torej pred sprejemom Odloka o PUP.

Lokacijsko dovoljenje bi moralo, kot je pravilno navedla že tožena stranka, biti skladno z določbo 2. odstavka 54. člena ZUN izdano v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka oprla svojo odločitev na pravilno materialno pravo, to je na določbo 55. člena ZUN, po kateri se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi predpisov o prostorskih ureditvenih pogojih, torej na podlagi Odloka o PUP, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo storjeno.

Tudi nadaljnji pritožbeni ugovori so ugovori, na katere je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo kot na tožbene ugovore in zato pritožbeno sodišče sprejema odgovore prvostopnega sodišča kot pritožbene odgovore.

Odločitev o pritožbi obsega tudi odločitev glede pritožbenih stroškov. Ker pa je obravnava upravnega spora le presoja zakonitosti upravnega akta tožene stranke, na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi določbe 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.