Jedro

Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, predstavlja drugo obrazloženo vlogo v izvršilnem postopku skladno s tarifno številko 27/7 Odvetniške tarife.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (II. točki izreka) spremeni tako, da se znesek 81,12 EUR nadomesti z zneskom 109,68 EUR.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 140,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka nadaljevalo izvršbo, dovoljeno s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140027/2015 z dne 18. 11. 2015, z novim izvršilnim sredstvom: z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 292/1, 292/2 in 292/3, ki so vse vpisane v k.o. …., in v lasti dolžnika do 31/400 celote, z ugotovitvijo vrednosti teh nepremičnin, s prodajo teh nepremičnin in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo na upnikov transakcijski račun. V II. točki izreka je sklenilo, da mora dolžnik povrniti upniku 81,12 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov v 8 dneh od vročitve sklepa dolžniku, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do plačila.

2. Zoper stroškovno odločitev vsebovano v II. točki izreka vlaga pritožbo upnik po svojem pooblaščencu. Uvodoma uveljavlja pritožbene razloge napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Opozori, da je vložil predlog za izvršbo z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev in plače. Ker dolžnik ni bil solventen, je skladno z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) 11. 7. 2016 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem in cenitvijo dolžnikovih nepremičnin. Poudari, da gre za drugo obrazloženo vlogo, kot jo izrecno predvideva 3. alineja 7. točke tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Skladno s tem je zahteval povračilo nadaljnjih stroškov, ki jih je tudi specificiral. Iz sklepa o stroških je razvidno, da je sodišče arbitrarno odločilo o upnikovih nadaljnjih stroških. Svojo odločitev je obrazložilo tako, da se šteje predlog za nadaljevanje izvršbe kot, da bi vložil predlog za izvršbo, saj naj bi šlo za vsebinsko sorodno upnikovo ravnanje. Veljavna OT izrecno določa, da so sodišča in drugi organi ter druge pravne osebe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti, pri tem dolžni uporabljati tarifo. V drugem odstavku 19. člena OT je določeno, da so dolžna sodišča pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka tega člena, v okviru procesnih predpisov spoštovati. V prvem odstavku tega člena je izrecno zapisano, da pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife daje samo upravni odbor in ne kdorkoli drugi, torej tudi ne sodišče. Sodišče je kršilo določbo 3. alineje 7. točke tar. št. 27 OT. Ta določa, da se vrednoti obrazložena vloga, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina …, v višini 75 % iz tarifne številke 18. Tarifna številka 18 pa določa vrednost predmeta in vrednost storitve v točkah. Upnik je z drugo obrazloženo vlogo zaradi uveljavitve svoje denarne terjatve na rubež, cenitev in prodajo nepremičnin izpolnil vse pogoje kot so določeni v tej točki, katere sploh ni potrebno tolmačiti, saj je povsem jasno zapisana in določena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o stroških spremeni tako, da naloži dolžniku povrnitev nadaljnjih 28,56 EUR stroškov, torej skupaj 109,68 EUR, vključno s pritožbenimi stroški upnika skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o odmeri nagrade pooblaščenemu odvetniku upnika za sestavo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom.

5. V tarifni številki 27 OT, ki v predmetni zadevi predstavlja odločilno pravno podlago, so s številom točk ovrednotene posamezne odvetniške storitve v izvršilnem postopku. V 1. točki tarifne številke 27 je določena nagrada za predlog, s katerim se uvaja izvršilni postopek, v višini 50 % iz tarifne številke 18, vendar ne več kot 200 točk, 7. točka iste tarifne številke pa predpisuje nagrado za druge obrazložene vloge, med drugim v tretji alineji predpisuje nagrado v višini 75 % iz tarifne številke 18, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina, ali na druge premoženjske ali materialne pravice, ali na nepremičnine, ali če gre za izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve. Tarifa številka 27 OT glede predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotenja s številom odvetniških točk posebej ne ureja.

6. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom stroškovno ovrednotilo enako kot predlog za izvršbo in zanj odmerilo nagrado po 1. točki tarifne številke 27 OT v višini 100 točk. Zaključilo je, da gre za vsebinsko sorodna predloga, zaradi česar ni razloga, da bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotili kot druge obrazložene vloge iz tarifne številke 27/7 OT. Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev napačna. Predlog za razširitev izvršbe, ki ga upnik vloži tekom izvršilnega postopka in s katerim uveljavlja procesno pravico, ki jo ima v okviru tretjega odstavka 34. člena ZIZ(1) namreč ni enak predlogu, s katerim se uvaja izvršilni postopek. V predmetni zadevi je bil izvršilni postopek uveden že sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 140027/2015 z dne 18. 11. 2015, zato je predlog za razširitev izvršbe z dne 11. 7. 2016 mogoče šteti le kot drugo obrazloženo vlogo upnika v postopku.(2) Ker je upnik za uveljavitev denarne terjatve kot novo izvršilno sredstvo predlagal izvršbo na dolžnikov solastniški delež na njegovih nepremičninah, je upravičen do nagrade po tretji alineji 7. točke tarifne številke 27 OT, ki predpisuje nagrado v višini 75% iz tarifne številke 18. Glede na vrednost spornega predmeta po tarifni številki 18 v višini 200 točk torej upniku za predmetni predlog za razširitev izvršbe pripada nagrada v višini 150 točk, pri tem pa vrednost ene odvetniške točke znaša 0,459 EUR.

7. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s peto alinejo 358. člena in prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je upniku za sestavo predloga po tretjem odstavku 34. člena ZIZ z dne 11. 7. 2016 priznalo še nadalje zahtevanih 50 odvetniških točk (22,95 EUR), 2 % materialnih stroškov (0,46 EUR) in 22 % DDV (5,15 EUR), skupaj torej še 28,56 EUR. Ob obrazloženem je z zneskom 109,68 (=28,56 + 81,12) EUR nadomestilo znesek 81,12 EUR v izpodbijani II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje.

8. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ odločalo tudi o pritožbenih stroških upnika. Priglašene stroške za sestavo pritožbe (200 točk), 2 % materialnih stroškov (4 točke), 22 % DDV (20,60 EUR) je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z veljavno OT, upniku pa je priznalo tudi stroške sodne takse v višini 26,40 EUR. Upnik je s pritožbo uspel v celoti, navedeni stroški so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik je tako ob vrednosti ene odvetniške točke v višini 0,459 EUR dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 140,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči s potekom izpolnitvenega roka dalje.

Op. št. (1): V tretjem odstavku 34. člena ZIZ je določeno, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi in predmeti.

Op. št. (2): prim. tudi sklepe VSC I Ip 350/2011 z dne 19. 1. 2012, I Ip 306/2011 z dne 6. 10. 2011, I Ip 127/2011 z dne 28. 7. 2011, I Ip 540/2009 z dne 18. 9. 2009.