Jedro

Tožniku je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker je njegovo delo zaradi reorganizacije komerciale postalo nepotrebno, kar pa je resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Ker je tožena stranka o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pisno obvestila tožnika, ker je obstajal resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe in ker se je tožena stranka držala rokov za odpoved, ki so določeni v ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga ni bila nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23.10.2003 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in ga razporediti na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim in mu za nazaj priznati pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da tožena stranka ni predložila sklepa z dne 24.9.2003, da obvestilo ni meritorna odločba in da zato ni bilo pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil sprejet po datumu, ko je tožniku že bilo vročeno obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delovno mesto, ki ga je zasedal tožnik do 8.10.2003, ni bilo ukinjeno, saj je do tega prišlo šele 1.1.2004, ko se je pričel uporabljati nov pravilnik. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon tudi določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V petem odstavku 88. člena ZDR pa je še določba, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (zaposlen je bil na delovnem mestu komercialnega zastopnika). Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila dana zaradi reorganizacije komerciale, zaradi katere je delo tožnika postalo nepotrebno. V sektorju komerciale so bila ukinjena vsa tri delovna mesta. Tožena stranka je preverila v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR, če je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma če ga je mogoče prekvalificirati ali dokvalificirati za drugo delo, pa takih možnosti ni našla. Tožnik je bil pisno obveščen 1.10.2003, da bo potreba po njegovem delu prenehala, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je bila dana v prekluzivnem roku 30 dni iz petega odstavka 88. člena ZDR. Pred sprejemom nove sistemizacije je tožena stranka o tem obvestila svet delavcev in sindikat, ki sta oba zadevo tudi obravnavala.

Tudi revizijsko sodišče pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, enako kot pred njim pritožbeno sodišče, ni ugotovilo pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana zaradi tega, ker je delo tožnika zaradi reorganizacije postalo nepotrebno, kar vsekakor je resen in utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ni mogoče nadaljevati. Sama reorganizacija služb pri toženi stranki vsebinsko ni bila sporna, tožnik pa je tudi v reviziji uveljavljal samo formalne razloge, zaradi katerih naj postopek ne bi bil zakonit. Ker je tožena stranka upoštevala določbe 83. člena ZDR in o nameri pisno obvestila tožnika, ker je obstajal resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe in ker se je tožena stranka držala rokov, določenih v ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni bila nezakonita.

Drugi revizijski ugovori za odločitev niso bili odločilni, saj je treba za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotoviti le resen in utemeljen razlog za odpoved in izpolnitev pogojev, ki jih določa zakon (kar je bilo v postopku ugotovljeno), zato niti navedbe o sklepu z dne 24.9.2003, niti navedbe o sistemizaciji (pravilniku) na odločitev, zaradi ugotovljenega dejanskega stanja, na ugotovitev zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, nimajo nobenega vpliva.

Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

O revizijskih stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.