Jedro

Premoženjski položaj solastnikov stvari, ki se deli, sam po sebi in okoliščino, na podlagi katere bi lahko šteli, da ima eden od lastnikov upravičeno večji interes do stvari.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 4. odst. izreka spremeni tako, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki plačati znesek 44.074,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.11.1999 dalje do plačila v roku treh mesecev, ki teče od 10.11.1999 dalje. V ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo solastno premoženje strank in sicer je solastno stanovanjsko hišo X. 21 razdelilo fizično tako, da vsaka stranka prejme približno enak del stanovanjske hiše, premično premoženje: pomivalni stroj Gorenje, električni šivalni stroj Bagat, tehtnico, gradbeno in vrtnarsko orodje (mešalec za beton, dve lopati, grablje, škarje za drevje, električni vrtalni stroja Iska, samokolnico, ročno žago in dvoje klešče), puško Karabin 8x57 ter puško Petelinko 8x8 dodelili v izključno last in posest predlagatelju. Nasprotni udeleženki je iz naslova večvrednosti naložilo plačilo 225.141,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje do plačila. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta vložili pritožbo nasprotna udeleženka sama in njena pooblaščenka. Pritožbi pritožbeno sodišče obravnava kot eno pritožbo. Pritožba je vložena iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP. V pritožbi se predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Bistvo pritožbenih navedb je: - ni odločeno o nasprotnem zahtevku nasprotne udeleženke; - ni odločeno o razdelitvi jadrnice Elan Pasara K 5 z izvenkrmnim motorjem Tomos KS in glede ribiških mrež za globokomorski ribolov; - nasprotna udeleženka je uveljavljala, da je njen solastniški delež na hiši in zemljišču 60%; - puški, ki so predmet delitve, nista tisti puški, ki predstavljata skupno premoženje; - ob odločitvi sodišče ni upošteval vseh dokazov, ki jih je predložila nasprotna udeleženka. Na vlogo z dne 12.6.1999 ni dobila odgovora; - predlagatelj še sedaj plačuje davčne obveznosti za stavnovanje Y. 11, Ljubljana, ima pa tudi stanovanje na P. 25, Ljubljana in je lastnik 100.000,00 DEM vrednega plovila Tinana; - nasprotna udeleženka živi z otrokoma, ki sta stara 20 in 22 let. Po razdelitvi bo morala bivati z otrokoma v skupni spalnici; - po poračunu razdelitve bi predlagatelj moral nasprotni udeleženki izplačati 45.074,00 SIT ne pa, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju plačati 225.141,00 SIT; - če bi sodišče prve stopnje izvedlo vse dokaze, bi ugotovilo, da nasprotna udeleženka razpolaga s sredstvi za izplačilo predlagateljevega deleža; - zavrača delitev hiše, ker je ta enodružinska. Stroški delitve hiše so podcenjeni, ker niso upoštevana vsa instalacijska dela; - predlaga izdajo začasne odredbe, da otroka lahko živita v predlagateljevem delu, dokler nasprotna udeleženka ne dobi potrebnega denarja za izplačilo predlagateljevega deleža po obrokih. Pobot z neplačanimi preživninami ni neupravičen. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene očitane niti nobene druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP. S tem, ko je sodišče odločilo o razdelitvi obstoječega solastnega premoženja, je odločilo tako o predlogu predlagatelja, kot o predlogu nasprotne udeleženke. Pri tem je zavzelo pravilno pravno stališče, da jadrnica Elan Pasara in ribiške mreže za globomorski ribolov ne morejo biti premet delitve, ker v času razdelitve ne obstajajo. Če ima nasprotna udeleženka kakšen zahtevek iz tega naslova, ga bo morala uveljavljati v pravdi. Pri odločitvi je upoštevalo, da je predlagatelj dobil zavarovalnino za ukradeno jadrnico v znesku 81.053,00 SIT. Ta znesek je upoštevalo pri delitvi, čeprav denar ne more biti predmet delitve. Ker je to v korist pritožnici, predlagatelj pa se ni pritožil, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno pravno stališče, da nasprotni udeleženki ne gre večji solastniški delež na stanovanjski hiši iz razloga, ker je predlagatelj ob izselitvi iz stanovanjske hiše v stanovanjski hiši naredil škodo. Nasprotna udeleženka ima iz tega razloga odškodninski zahtevek, ne pa stvarnopravni zahtevek. Napotitev na pravdo iz tega razloga ni bila potrebna (2. odst. 118. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 8. in 9. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je vpogledalo vse listinske predloge, kar pomeni, da je vpogledalo vse listinke dokaze, ki sta jih udeleženca predložila. Nesprejemljiva je zato pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh dokazov, ki jih je predložila nasprotna udeleženka. V obrazložitvi odločbe mora sodišče navesti dokaze in predpise, na katere je oprlo odločitev (5. odst. 324. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP). Obrazložitev izpodbijanega sklepa v celoti zadovolji tej zakonski zahtevi. Na dopis nasprotne udeleženke z dne 12.6.1999 je sodišče prve stopnje odgovorilo nasprotni udeleženki tako, da ji je dne 2.8.1999 (povratnica pripeta k list. št. 256) poslalo dopolnitev izvedeniškega mnenja izvedenca S. J. iz junija 1999. Neutemeljena je pritožbena navedba, da izvedenec ni ocenil tistih pušk, ki so skupno premoženje, kar bi sodišče lahko ugotovilo s pribavo podatkov iz registra orožja, ki se vodi pri Oddelku za notranje zadeve, Mestne občine Ljubljana. Tako poizvedbo je sodišče prve stopnje opravilo in dobilo odgovor (list. št. 156), iz katerega izhaja, da je predlagatelj lastnik pušk, ki so bile predmet cenitve in delitve tega postopka, poleg tega pa je bilo to dejstvo kot nesporno ugotovljeno na naroku dne 25.5.1995 (list. št. 160). Sodišče prve stopnje je glede stanovanjske hiše X. 21, Ljubjana, ki je solastno premoženje udeležencev tega postopka, ugotovilo: - da sta udeleženca solastnika hiše vsak do 1/2; - da je hiša fizično deljiva, če se opravijo dela navedena v izvedeniškem mnenju J. S. iz januarja 1995 (list. št. 126-132) in da se je predlagatelj zavezal nositi vse stroške teh del; - da izvedba potrebnih del ne pomeni znatne spremembe stanovanjske hiše niti v fizičnem niti v vrednostnem smislu; - da nasprotna udeleženka ni dokazala upravičeno večjega interesa, zaradi katerega bi se ji stanovanjska hiša ob delitvi dodelila v celoti, njej pa naložilo izplačilo predlagateljevega deleža. Pri tem je upoštevalo, da nasprotna udeleženka v stanovanjski hiši živi z dvema odraslima otrokoma in da predlagatelj ni lastnik nepremičnin, v katerih bi lahko zadovoljeval svoje stanovanjske potrebe. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje in se v tem delu v celoti sklicuje na razloge, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pritožbena navedba, da je predlagatelj plačal davčne obveznosti za stanovanje Y. 11, Ljubljana, za leto 1996 in leto 1997, ne izpodbije verodostojnosti kupoprodajne pogodbe za to stanovanje (A11). Pritožbena navedba, da je predlagatelj dosegljiv v stanovanju na P. 25, Ljubljana, ne dokazuje, da je predlagatelj tudi lastnik tega stanovanja. Nesprejemljiva je pritožbena navedba, da predlagatelj lahko živi na plovilu Tinana. Plovilo je namenjeno plovbi ne pa stalnemu bivanju na njem. V kolikšnem obsegu je predlagatelj solastnik (s koliko delnicami razpolaga) firme I. d.d. za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pritožba poskuša dokazati dober premoženjski položaj predlagatelja in iz tega razloga zanikati njegov interes za fizično delitev stanovanjske hiše. Pri tem zanemari, da ima tudi nasprotna udeleženka premoženje (nepremičnine vpisane v vložno št. 836 k.o. ... in vložno št. 1134 k.o. ...) in premoženje, ki ga bo dobila na podlagi že uvedenih zapuščinskih postopkov (III D 692/98 in III D 582/98 Okrajnega sodišča v Ljubljani). Na podlagi določila 3. odst. 122. čl. ZNP so pomembne tiste druge okoliščine, ki dokazujejo solastnikov večji interes do stvari, ki se deli. Premoženjski položaj solastnikov, sam po sebi torej ne more biti okoliščina, zaradi katere bi lahko šteli, da ima kateri od solastnikov lahko večji interes do stvari, ki se deli. Ob dejstvu, da ni dokazano, da predlagatelj razpolaga z lastnim stanovanjem, v katerem bi lahko zadovoljeval svoje stanovanjske potrebe, predlagatelju ni možno odreči interesa do fizičnega dela solastne nepremičnine, ki je fizično deljiva. Oba solastnika potrebujeta stanovanjsko hišo, ki se deli, za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb. V tem sta si enaka. To pa je tudi pravno odločujoče za zaključek, da nobeden od solastnikov nima upravičeno večjega interesa za prevzem celotne stvari in izplačilo solastniškega deleža drugemu solastniku. Zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni izkazala večjega upravičenega interesa do stanovanjske hiše, ki se deli, je tako pravilen, pravilno pa je uporabljeno tudi meterialno pravo (1. odst. 122. čl. ZNP), ko je odločeno, da se stanovanjska hiša fizično razdeli. Pritožbeni navedbi, da bo nasprotna udeleženka po delitvi prostorsko utesnjena, ni možno oporekati, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva. Do delitve je nasprotna udeleženka uporabljala tudi predlagateljev del, ki ga po delitvi ne bo mogla več uporabljati. Od tu njena bodoča prostorska utesnjenost. Pritožbeni navedbi, da so predvideni storoški adaptacije podcenjeni, ker niso upoštevana vsa dela, ki so potrebna ob adaptaciji, ni možno slediti, ker je sodišče prve stopnje odločilo, da stroške adaptacije za preureditev stanovanjske hiše na dve ločeni stanovanjski enoti nosi predlagatelj. Odločitev je jasna in sicer, da mora adaptacija biti opravljena tako, da bosta nastali dve ločeni stanovanjski enoti, vsaka s svojimi potrebnimi komunalnimi in drugimi priključki. Vse stroške adaptacije nosi predlagatelj. V izvedeniškem mnenju izvedenec S. J. predvideva tudi stroške za nepredvidena in več dela (točka 13 na strani 6 izvedeniškega mnenja). Pritožba utemeljeno graja odločitev o izplačilu več vrednosti prejetega solastniškega deleža (4. odst. izreka). Pri tem gre zgolj za računsko pomoto, ne pa za zmotno ugotovljena dejstva. Na podlagi razdelitve je predlagatelj prejel levo stanovanjsko enoto v vrednosti 14.229.551,00 SIT, premičnine v vrednosti 333.333,00 SIT, puški v vrednosti 212.194,00 SIT in zavarovalnino v višini 81.053,00 SIT, skupaj 14.856.131,00 SIT, nasprotna udeleženka pa desno stanovanjsko enoto v vrednosti 14.767.982,00 SIT. Skupna vrednost deljenega premoženja je 29.624.113,00 SIT. Na vsako stranko odpade ena polovica oziroma 14.812.056,50 SIT. Pravilna odločitev je, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki izplačati še 44.074,50 SIT. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep v 4. odst. izreka spremenilo tako, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki plačati 44.074,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje do plačila, v roku treh mesecev, ki teče od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje dalje do plačila. V ostalem delu je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu (365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Pritožnica krije sama svoje pritožbene stroške, ker ti ne predstavljajo skupne stroške tega postopka (1. odst. 35. čl. ZNP v zvezi s 126 čl. ZNP).