20. 6. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Kennetha Leóna, Celje, na seji 20. junija 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti enajstega odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22 in 158/22) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija enajsti odstavek 48. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Navaja, da izpodbijana ureditev krši prepoved prisilnega dela (četrti odstavek 49. člen Ustave), saj zavezanca z nujnostjo vnaprejšnje izbire načina ugotavljanja davčne osnove, po katerem se v tekočem letu obdavčuje, sili, da z delom zasluži toliko denarja, kot je ob izbiri sistema predvidel. Če ne zasluži dovolj, naj bi moral plačati davek, ki ga sicer, če bi izbral drug sistem, ne bi bil dolžan plačati. Tak davek naj bi zato učinkoval kot kazen (globa), ker posameznik ni delal toliko, kot je predvidel, oziroma naj bi posameznika nezakonito silil k delu. Če se zavezanec na začetku leta zmoti v svojih predvidevanjih glede višine zaslužka in zasluži manj, kot je načrtoval, naj bi namreč imel po izpodbijani ureditvi le dve možnosti – razliko nadoknaditi z dodatnim delom ali plačati višji davek (globo za nedelo). Kaznovanje posameznika za napačno predvidevanje naj bi bilo tudi v neskladju z načelom zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave).

2.Pobudnikove navedbe o kršitvi prepovedi prisilnega dela iz četrtega odstavka 49. člena Ustave so očitno neutemeljene, saj izpodbijana ureditev davčnega zavezanca očitno ne sili v neprostovoljno (nesvobodno) delo pod grožnjo kazni. Izpodbijana ureditev namreč določa le dolžnost davčnega zavezanca, da do določenega roka davčnemu organu naznani svojo odločitev o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Če dolžnost obvestitve opusti, se šteje, da se je davčni zavezanec za tekoče leto odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po roku, ki je določen za obvestitev davčnega organa, davčni zavezanec izbranega načina ugotavljanja davčne osnove ne more več spreminjati, tudi če bi kasneje med letom ugotovil, da izbrani način obdavčitve zanj ni najbolj ugoden. Ker morebitna višja obdavčitev kot posledica vnaprej izbranega načina ugotavljanja davčne osnove za odmero dohodnine niti po svoji naravi niti po višini ni kaznovalna sankcija, so očitno neutemeljene tudi pobudnikove navedbe o kršitvi načela zakonitosti v kazenskem pravu (prvi odstavek 28. člena Ustave).

3.Ker je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti enajstega odstavka 48. člena ZDoh-2 očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Pri tem se ni ukvarjalo z vprašanjem obstoja pravnega interesa za vložitev pobude.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik