Jedro

Ker toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, je toženka do preživnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je najprej z delno sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 21. 10. 1992 pred Matičnim uradom v Mariboru sklenila R. H., rojen 23. 10. 1961 v Murski Soboti, in toženka Z. H., rojena F., dne 17. 6. 1956 v Mariboru. Nato je odločilo še o preživnini, ki jo je toženka zahtevala z nasprotno tožbo, in razsodilo, da mora tožnik plačevati toženki po 70,00 € za čas od 25. 4. 1998 do 28. 10. 1998, od 30. 12. 1998 do 30. 11. 1999, od 1. 9. 2000 do 31. 1, 2001, od 1. 11. 2001 do 31. 10. 2005 in od 16. 9. 2007 naprej, vse dokler bodo obstajali razlogi, do vsakega 5. dne v mesecu vnaprej, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih v vsakokratnem obvestilu pristojnega Centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke pa poravnati v 15 dneh. Tožbeni zahtevek za plačilo višjih mesečnih zneskov preživnine je zavrnilo.

Proti tej sodbi sta se pritožila tožnik in toženka, toda sodišče druge stopnje je njuni pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

2.Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna odločitev o prisojeni preživnini, je tožnik pravočasno vložil revizijo. Višjemu sodišču očita napačno zavrnitev njegove pritožbe in meni, da je dokazal trditev, da toženka po svoji krivdi ni zaposlena, poleg tega pa so za žensko še druge možnosti službe kot pomoč v gospodinjstvu ali starejšim osebam. Trdi, da dela pri njenem sinu, ki ji zato plačuje stroške in daje denar. Poleg tega je sodišče doslej prisojalo razvezanim zakoncem le simbolične preživnine zaradi socialne varnosti največ 5000 SIT, prisojena preživnina pa tudi ni v sorazmerju s potrebami toženke. Poudarja, da so toženkini prihodki višji od tistih, ki sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje in navaja, da je tudi toženkin sin dolžan preživljati svojo mater, ki nima nobenih stroškov in prejema socialno pomoč. Predlaga ugoditev reviziji in zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo preživnine v celoti, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve nižjima sodiščema v ponovno obravnavo.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) je bila revizija vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

3.Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato je obseg preizkusa izpodbijane pravnomočne sodbe omejen. Tako revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). To pomeni, da revizijsko sodišče ne obravnava tistih revizijskih trditev, ki vsebinsko pomenijo grajo pravilnosti ali očitek o pomanjkljivosti ugotovitev o odločilnih dejstvih. Tožnikovi očitki, češ je toženka nezaposlena po svoji krivdi in da prejema višje dohodke, kot sta jih ugotovili sodišči, pa pomenijo prav to.

Na revizijski razlog bistvenih kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 370. člena v zvezi s 371. členom ZPP), temveč samo na zahtevo stranke, ki mora biti izrecna in obrazložena. Tožnik česa takega ne navaja.

V zvezi z uporabo materialnega prava, ki jo revizijsko sodišče preizkusi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), pa revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določila Zakona o zakonskih zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).(2) V 81.- 82.d členih je namreč določeno, da ima zakonec pravico do preživnine, če nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, sta pravilno razsodili, da je toženka upravičena do preživnine. Pri določitvi višine preživnine pa sta pravilno upoštevali potrebe upravičenke in možnosti zavezanca (82.a člen) in sta se prepričali, da s plačilom te obveznosti ne bo ogroženo življenje zavezanca in njegovega otroka (82.c člen). Dejstvo, da mora tožnik preživljati svoje sina sta sodišči upoštevali, pa tudi dejstvo, da tožnica prejema socialno pomoč in da ne plačuje stroškov za stanovanje, ker ji plačuje njen sin.

Tako se izkaže, da tožnikova revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 15/76-101/77.