3. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Igorja Manfrede, Nova Gorica, na seji 3. novembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 238/2020 z dne 24. 2. 2021 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 86/2017 z dne 21. 5. 2020 v zvezi z odločbo Sodnega sveta št. Su 120/2017-2 z dne 16. 2. 2017 in odločbo Sodnega sveta št. 2/17-4 z dne 22. 12. 2016 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr. in 17/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožnikovo tožbo zoper odločbo Sodnega sveta, s katero je ta odločil, da se predlog pritožnika, okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Novi Gorici, za hitrejše napredovanje in imenovanje v naziv okrajnega sodnika svetnika zavrne. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča zavrglo kot nepopoln. Obrazložilo je, da je pritožnik le pavšalno navajal, da za razlikovanje pogojev za pridobitev naziva svetnik pri višjem in vrhovnem sodniku v primerjavi z okrajnim in okrožnim sodnikom ni dovolj zgolj obstoj razumnega razloga. Prav tako je po presoji Vrhovnega sodišča izostala obrazložitev pritožnikove navedbe, da je pomembnost izpostavljenega vprašanja v tem, da se nanaša na večji del sodnic in sodnikov v Republiki Sloveniji, torej izostali so razlogi, na podlagi katerih je mogoče sklepati o objektivnem pomenu zadeve.

2.Pritožnik zatrjuje, da so mu bile s sklepom Vrhovnega sodišča kršene pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Navaja, da se Vrhovno sodišče v svojem sklepu izmika in izmotava ter zavaja. Izostala naj bi poštena in nezavajajoča obrazložitev. Pritožnik meni, da je ustrezno oblikovano vprašanje "s prostimi očmi vidno iz vesolja". V vseh svojih vlogah naj bi očital Sodnemu svetu in Upravnemu sodišču kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave in naj bi to tudi obrazložil. S sodbo Upravnega sodišča in odločbo Sodnega sveta naj bi mu bile kršene pravice iz prvega in drugega odstavka 14. člena ter 22. člena Ustave. Pritožnik zatrjuje, da za razlikovanje pogojev za pridobitev naziva svetnik pri višjem in vrhovnem sodniku, ki morata izpolnjevati pogoje za napredovanje, v primerjavi z okrajnim in okrožnim sodnikom, ki morata izpolnjevati pogoje za hitrejše napredovanje, ni razumnega razloga oziroma gre za nedopustno razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin (položaja in statusa sodnikov glede na mesto v sodni hierarhiji).

3.Pritožnik je hkrati z ustavno pritožbo vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS), ki določa, da položaj svetnika pridobi okrajni ali okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Zatrjuje njegovo neskladje s 14. in 22. členom Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama Sodnega sveta zavrglo, ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev (2. točka izreka).

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijana določba ZSS ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena ZSS utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi z odločbama Sodnega sveta, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka). Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik