Jedro

Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka, in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep N 330/2018 z dne 4. 6. 2018, s katerim je nasprotnemu udeležencu (1) naložilo, da v 14 urah prepusti stanovanje na naslovu ... izključno uporabo predlagateljici, in opusti vsa dejanja, ki bi utegnila otežiti ali ovirati takšno uporabo, in (2) prepovedalo vstopiti v stanovanje na naslovu ... , kjer živita predlagateljica in mladoletna hči udeležencev, se približati stanovanju, se zadrževati in približevati krajem, kjer se predlagateljica in hči redno nahajata, na razdaljo manjšo od 200 metrov, navezovati stike ali vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico in hčerko, ter objavljati osebne podatke in dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebne zapise, ki se nanašajo nanju, vse za čas 12 mesecev, ter (3) izreklo, da navedene prepovedi ne veljajo za stike med nasprotnim udeležencem in hčerko, določene v postopku P 911/2018-IV.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep in sklep z dne 4. 6. 2018 razveljavi.

Nobenih dokazov ni, da bi psihično in fizično nasilje trajalo dlje časa. Predlagateljica ni nikoli živela v okolju, ki bi bilo zanjo ogrožujoče. Nasprotno: živela je v okolju, kjer je imela vse, ne da bi sama k temu prispevala. Sam je ni nikoli ogrožal. Večino časa je preživljal z njo in ji vedno stal ob strani ter ji pomagal pri vsem, kar je bilo treba v zvezi z otrokom. Sodišče je neutemeljeno verjelo predlagateljici, da je nasilje trajalo dlje časa, celo pet let, omenila pa je le dva dogodka, ki se nista zgodila tako, kot je navedla, in v njih ni bila poškodovana. Če bi bil do nje nasilen, bi za to gotovo vedel tudi kdo drug. Zagotovo bi vedeli v vrtcu, iz poročila vrtca pa izhaja, da pri deklici ni opaziti razlik v obnašanju pred in po razhodu staršev. Razvidno je, da je skrbel za otroka, da niso zaznali, da je na koga tesneje navezana. Tudi iz zaznamkov o stikih pri CSD izhaja, da je hči navezana na očeta in da ga močno pogreša. Iz zdravniških izvidov ne izhaja, da ji je poškodbi povzročil nasprotni udeleženec, niti ne dokazujeta dalj časa trajajočega psihičnega in fizičnega nasilja. Navedbe, da je že pred 26. 4. 2018 spakirala stvari, ker je želela oditi, so neresnične. Vedno je govorila, da ona ne bo nikoli šla iz stanovanja.

Sam se je ves čas trajanja zunajzakonske skupnosti trudil, da bi jima uspelo, ker ni dobil pozitivnega odziva, pa je predlagal, da se razideta. Takrat je predlagateljica začela načrtno varovati svoje koristi, da bi ostala v neprofitnem stanovanju in da bi bila hčerka zaupana njej. Predlagateljičini zapiski ne morejo biti dokaz, ker je lahko pisala karkoli. Poleg tega se dogodki ponavljajo, kar kaže na nepristnost vsebine. Dogodki iz zapiskov se niso zgodili, redki, ki so se, pa se niso zgodili tako, kot je napisala.

Poudarja, da nikoli ni bil fizično nasilen niti do predlagateljice niti do hčerke. Proti koncu skupnosti sta se resda kregala, vendar predvsem zato, ker celo po desetih letih skupnega življenja predlagateljica ni našla zaposlitve, si ni uredila zob, v zadnjem času ni hotela kuhati, pospravljati, preživljati prostega časa skupaj z njim in hčerko. Vedno jo je prosil, naj se umiri, preden bi prišlo do zmerjanja, a se predlagateljica ni nikoli ustavila. Ne drži, da se ga je bala. Med prepirom se je nanj drla in ga izzivala, naj jo udari.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev nasilja v družini sodi tudi vsaka uporaba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZPND). Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka, in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.

6. V izpodbijanem sklepu v povezavi s prvim sklepom, izdanim pred vročitvijo predloga v odgovor, je ugotovljeno, (1) da sta udeleženca skupaj s hčerko, rojeno 2014, do izdaje sklepa o prepovedi nasilnih dejanj živela v zunajzakonski skupnosti v skupnem stanovanju, (2) da je predlagateljica zaradi udarca v roko 26. 4. 2018 poiskala zdravniško pomoč in dogodek prijavila policiji, posledično pa je policija nasprotnemu udeležencu izrekla ukrep prepovedi približevanja predlagateljici, (3) da je bil zoper nasprotnega udeleženca v kazenskem postopku izrečen ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi v korist predlagateljice, in da je bilo v pravnomočni odločitvi preiskovalnega sodnika ugotovljeno, da je ravnanje nasprotnega udeleženca trajalo vrsto let, da je nasilje prešlo od psihičnega k fizičnemu nasilju in da se je intenzivnost njegovih groženj stopnjevala, ter da se predlagateljica (tam oškodovanka) utemeljeno boji nasprotnega udeleženca (tam osumljenca) zaradi njegovih preteklih ravnanj, (4) da je iz predlagateljičinih zapisov v obdobju pol leta pred dogodkom 26. 4. 2018 razvidno, da jo je nasprotni udeleženec žalil, ji grozil, da ji bo kaj naredil in s smrtjo, jo podil iz stanovanja, vanjo metal različne stvari in jo večkrat udaril, (5) da je nasprotni udeleženec izvajal nasilje tudi vpričo mladoletne hčerke, ki je bila tako glede na svojo starost in posledično nezmožnost razumevanja odnosov med staršema deležna nedopustnih psihičnih obremenitev in izpostavljena nasilju, (6) da je nasprotni udeleženec predlagateljico poškodoval v novembru 2015. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se predlagateljica zaradi nasilnega vedenja nasprotnega udeleženca počuti ogroženo, ponižano, prestrašeno ter se boji za lastno življenje in varnost ter varnost hčerke.

7. Pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni. Trditev, da predlagateljica v dogodkih, po katerih je iskala zdravniško pomoč, ni bila poškodovana, je v nasprotju z ugotovitvami v vsakem od izvidov. Izvid z dne 27. 4. 2018 z večjo verjetnostjo potrjuje predlagateljičin opis dogajanja kot pa dogajanje, kakršno je opisal pritožnik. Dotik prstov ni mogel povzročiti blage otekline pri komolcu. Upoštevaje zdravniška izvida je dovolj zanesljiva tudi ugotovitev o verodostojnosti predlagateljičinih zapiskov. Ugotovitve multidiscipli-narnega tima potrjujejo predlagateljičine navedbe, da je pred zadnjim dogodkom poiskala pomoč v Društvu za nenasilno komunikacijo in da je imela že izdelan načrt umika. Pritožnikovo zmanjševanje pomena nasilnega ravnanja 26. 4. 2018 zmanjšuje tudi verodostojnost drugih njegovih navedb in izpovedbe.

8. Poročilo iz vrtca in zaznamki CSD o izvrševanju stikov med nasprotnim udeležencem in hčerko1 ne dajejo podlage za sklep, da fizično nasilje v odnosu do predlagateljice ni verjetno izkazano. Poročilo iz vrtca lahko kaže, da se posledice ravnanja nasprotnega udeleženca pri otroku (še) niso pokazale navzven, ne zmanjšuje pa teže zdravniških izvidov, ki izkazujeta fizično nasilje. Enak sklep velja tudi glede zaznamkov CSD, ki izkazujejo ravnanje nasprotnega udeleženca v razmerju do otroka po izreku ukrepov v kazenskem in v tem postopku.

9. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti zaključka, da ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje izrek ukrepov z vsebino in v trajanju, kot izhaja iz sklepa z dne 4. 6. 2018. V okviru preizkusa materialnopravne pravilnosti izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče kot odločilno za zaključek o materialnopravni pravilnosti odločitve izpostavlja ugotovitev, da je do nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca prihajalo v navzočnosti štiriinpolletne hčerke. Kot je navedeno že v sklepu sodišča prve stopnje z dne 4. 6. 2018, pa obravnavana odločitev ni ovira za izvrševanje stikov med nasprotnim udeležencem in hčerko, kot so bili določeni v postopku odločanja o tem, komu od staršev bo hči zaupana v varstvo in vzgojo, kar vključuje tudi morebitno spremembo prvotno sprejete odločitve o obsegu in/ali načinu izvrševanja stikov.

10. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na osmem odstavku 22a. člena ZNP. Upoštevaje težo posega, ki je bil predmet pritožbenega preizkusa, je nasprotni udeleženec upravičeno zahteval preizkus odločitve z vidika listin, pridobljenih po izdaji izpodbijanega sklepa.

1 Ker listine izvirajo iz obdobja po izdaji izpodbijanega sklepa, jih je pritožbeno sodišče upoštevalo ne glede na to, da niso bile predložene v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).