Jedro

Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.

V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2011, na svoje stroške v roku 8 dni po pravnomočnosti sodbe objaviti opravičilo tožniku s tekstom, kot izhaja iz II. točke izreka ter objaviti uvod in izrek sodbe, toženi stranki pa je tudi prepovedalo kakršnokoli uporabo knjige „Kaj nam pa morete! 2 …“, ki bi predstavljala kršitev avtorskih pravic po ZASP, zlasti pa vsako ravnanje ali opustitve, ki bi predstavljale kršitev pravice do priznanja avtorstva te knjige ter vsako reproduciranje te knjige. Kar je zahtevala tožeča stranka od tožene več, je zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da je sodišče spregledalo določilo drugega odstavka 8. člena ZASP. Tožena stranka bi lahko kršila avtorsko pravico tožnika le tako, da bi pri prikazovanju dokumentov v sporni oddaji prikazala ustvarjalni izbor, razporeditev in uskladitev teh dokumentov, česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. S prikazom približno desetih dokumentov pa ustvarjalni izbor ni mogel biti prikazan in s tem tudi ne kršen. Poudarja, da je bistvo avtorskopravnega varstva knjige pomen besedila, ki se nahaja v tej knjigi in ne materializacija te knjige, ki se kaže v natisnjeni knjigi. Če je torej stran knjige reproducirana in distribuirana tako, da besedila ni možno prebrati, kot je bilo v tem primeru, ni bil radiodifuzno oddajan predmet avtorske pravice in s tem ni bilo oddajano avtorsko delo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožeča stranka uveljavljala kršitev osebnostne pravice in je zato v nasprotju z zakonom toženi stranki naložilo objavo opravičila. Razlogov, zaradi katerih bi morala tožena stranka objaviti sodbo, pa tožeča stranka v postopku ni niti navedla, niti dokazovala.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot pravno pomembna dejstva za odločitev v tej zadevi ugotovilo sledeče: tožnik je avtor knjige z naslovom „Kaj nam pa morete! 2, ...“; tožena stranka je 3. 3. 2011, s ponovitvijo 7. 3. 2011, v uvodnem delu oddaje „...“ prikazovala del (nekatere strani) tožnikove knjige; knjiga „Kaj nam pa morete! 2, ...“ vsebuje zbirko dokumentov, ki po svoji vsebini predstavljajo uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, hkrati pa je ta zbirka kronološko in sistemsko urejena, pospremljena pa je tudi s komentarjem tožnika in se nanaša na vprašanje trgovine z orožjem; prikazani deli knjige oz. strani se nanašajo na pet dokumentov iz urejene zbirke dokumentov v knjigi; tožena stranka je strani v knjigi objavila brez navedbe avtorja in brez njegovega dovoljenja.

6. Pritožba nima prav, ko vztraja pri stališču, da ravnanje tožene stranke ne predstavlja kršitve avtorske pravice. Ker je šlo pri spornem radiodifuznem oddajanju le za hiter prikaz nekaj strani v knjigi objavljenih uradnih dokumentov, ki niso avtorsko varovana dela, s tem po njenem tožnikova avtorska pravica ne more biti kršena. V pritožbi dodatno še poudarja, da z objavo približno desetih dokumentov ustvarjalni izbor dokumentov v knjigi ni mogel biti prikazan in s tem tudi ne kršen.

7. Zgoraj povzeti argumenti tožene stranke tudi po oceni pritožbenega sodišča niso pravilni. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe odločitev pravilno utemeljilo in pri tem tudi pravilno uporabilo določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. RS, št. 21/95 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP), predvsem določbi 8. in 9. člena. Med strankama ni spora o tem, da tožnikova knjiga, katere sestavni del je urejena zbirka uradnih dokumentov z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, predstavlja samostojno avtorsko delo glede na določbo prvega odstavka 8. člena ZASP in ima zato na celotnem delu tožnik moralne in materialne avtorske pravice, četudi uradna besedila, objavljena v knjigi, sama po sebi niso avtorskopravno varovana. Zakon namreč pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.(1) Za ugotovitev kršitve avtorske pravice v konkretni zadevi zadošča ugotovitev, da je tožena stranka v oddaji prikazovala strani tožnikove knjige brez njegovega dovoljenja in brez navedbe avtorja, pri čemer je po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča sporna objava grafičnega prikaza strani na zaslonu omogočala gledalcu razbrati nekatere bistvene podatke iz posameznih prikazanih strani knjige. Za pritožbeno stališče, da bi prišlo do kršitve avtorske pravice le v primeru prikaza ustvarjalnega izbora teh dokumentov, pritožbeno sodišče v določbah ZASP ne vidi nobene podlage.

8. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno izpodbija tudi odločitev sodišča, ki mu je med ostalim naložilo obveznost objave opravičila in uvoda ter izreka sodbe. V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic (členi 164 do 175) možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen Obligacijskega zakonika). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.(2) Zato ni podlage za pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava pri izreku te sankcije. Glede objave sodbe pa je tožnik v tožbi in prvi pripravljalni vlogi navedel zadostno trditveno podlago, v kateri je pojasnil okoliščine zahteve za objavo. Zato je pritožbeni očitek v tej smeri prav tako neutemeljen.

9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in v celoti ugotovilo vsa pomembna dejstva v tej zadevi ter pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti očitanih, niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno (353. člen ZPP)in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, Komentar dr. Mihe Trampuža k 8. členu.

Op. št. (2): Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Komentar dr. Mihe Trampuža k 16. členu ter Branko Oman, Avtorska pravica, Podjetje in delo, 1996/4.