Neizvrševanje stikov, katerih namen je v omogočanju vzpostavitve oziroma ohranjanju občutka povezanosti in navezanosti otroka na (oba) roditelja in obratno, lahko vodi do odtujitve otrok od roditelja, ki mu stiki niso omogočeni, kar pa, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo odločilo, da se stiki otrok z očetom namesto na način, določen s sodno poravnavo II N 00/2023 z dne 13. 6. 2023, začasno izvajajo tako da sta otroka v mesecu juniju 2026 do konca šolskega leta (24. 6. 2026) med tednom s predlagateljico, z nasprotnim udeležencem pa med vikendi, v času poletnih počitnic preživita 14 dni strnjeno z vsakim staršem, nadalje pa izmenično vsak teden pri enem od staršev, od 1. 9. 2026 dalje pa sta otroka med tednom pri predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa imata stike prve tri vikende v mesecu in 1 krat tedensko od zaključka šole do 18 ure (tč. I izreka sklepa). Odločilo je še, da se kršitelju začasne odredbe izreče denarna kazen v višini 500 EUR (tč. II izreka izpodbijanega sklepa).
2.Predlagateljica je zoper odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se stiki otrok z očetom izvajajo vsak drugi vikend od petka po pouku do ponedeljka zjutraj in enkrat tedensko, ko ju prevzame v šoli in ju ob 18.00 preda predlagateljici, med poletnimi počitnicami pa v krajših in postopno razširjajočih se terminih, ki bodo prilagojeni vzpostavljanju odnosa med otrokoma in očetom. Meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni. Iz razlogov sklepa ne izhaja, da bi otroka utrpela škodo ali pa bi jim ta grozila, prav tako ni ugotovljeno, da bi bila njun razvoj in korist tako resno ogrožena, da bi bilo nujno takojšnje sodno ukrepanje. Bistvene ugotovitve, ki neposredno zadevajo največjo korist otrok, izhajajo iz mnenja psihologinje CSD z dne 24. 2. 2026. Režim, po katerem naj bi otroka že po nekaj vikend stikih med poletnimi počitnicami pri očetu preživela 14 dni strnjeno, nato pa še izmenično vsak drug teden, v mnenju psihologinje nima strokovne podlage. Otroka sta jasno in izrazila željo, da bi med tednom živela pri materi, z očetom pa preživljala vikende. Otrokovo mnenje mora biti ustrezno upoštevano. Sodišče ni ustrezno presodilo izpovedbe predlagateljice o vedenjskih in zdravstvenih težavah otrok v času izvajanja režima stikov teden - teden. Izpodbijani sklep je protisloven, saj po eni strani ugotavlja, da se režim teden - teden že več mesecev ne izvaja, da je odnos med očetom in otrokom oslabljen ter da ga je treba ponovno graditi, po drugi strani pa določi 14-dnevna strnjena bivanja pri očetu ter nato ponovno tedensko izmenjavanje. Meni, da bi bila primernejša ureditev stikov vsak drugi vikend, saj bi predstavljala bolj postopen prehod in manjši poseg v ustaljeno življenjsko okolje otrok. Z ureditvijo stikov tudi po 1. 9. 2026 je sodišče dejansko odločilo tudi o vsakodnevnem prebivanju otrok, organizaciji šolanja, življenjskem središču otrok ter načinu izvajanja starševske skrbi. Gre za vprašanja, ki so predmet glavnega postopka. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do bistvenih delov mnenja psihologinje, do izraženih želja otrok, do navedb o težavah otrok pri režimu teden - teden.
3.Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Poudarja, da je sodišče določilo stike otrok z njim po tem, ko se ti v letu 2026 zaradi vplivov predlagateljice na otroka skoraj niso več izvajali. Pritrjuje stališču sodišča, da odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev povzroča odtujitev in s tem težko popravljivo škodo. Stiki, kot so potekali v letu 2026, so rahljali čustveno vez med očetom in otrokoma, s čimer je verjetno izkazana ogroženost otrok, saj pomanjkanje očetove vloge pri razvoju mladoletnih otrok lahko pusti dolgotrajne posledice.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Predlagateljica v tem postopku predlaga izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otrok, določitvi stikov in preživnine. Prvotno je bilo o navedenih obveznostih in pravicah staršev in otrok odločeno s sodno poravnavo II N 00/2023 z dne 13. 6. 2023. Udeleženca oziroma starša mld. A. A., roj. 2017, in mld. B. A., roj. 2019, sta s sodno poravnavo formalizirala njun dogovor, da se otroka zaupata v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema, glede preživljanja časa otrok pri njima oziroma glede stikov pa sta se dogovorila, da otroka preživljata en teden z enim in prihodnji teden z drugim staršem, torej izmenjaje, v času poletnih počitnic pa preživita z vsakim staršem neprekinjeno najmanj 14 dni. Z izpodbijano odločitvijo tako čas preživljanja otrok z vsakim od staršev v času poletnih počitnic ni spremenjen oziroma je enak tistemu iz omenjene sodne poravnave. Predlagateljica zato s pritožbenim očitkom o neizpolnjenosti pogoja za izdajo začasne odredbe, pa hkratnim predlogom za začasno spremembo že določenih stikov otrok z očetom oziroma njihovo omejitvijo, prihaja sama s seboj v nasprotje. Sprememba stikov z začasno odredbo se tako dejansko nanaša na čas meseca junija 2026 (do 24. 6. 2026) in na čas po 1. 9. 2026, ko je sodišče namesto stikov, ki so bili določeni s sodno poravnavo, odločilo, da se ti vršijo tako, da sta otroka med tednom pri predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa imata stik od petka, ko ju prevzame po šoli, do ponedeljka, ko ju odpelje v šolo, in 1x tedensko, ko ju prevzame v šoli in ju ob 18.00 vrne predlagateljici. Glede na predlagateljičin pritožbeni predlog, da naj se stiki izvajajo vsak drugi vikend od petka po pouku do ponedeljka zjutraj in enkrat tedensko od zaključka šole do 18.00, je tako za ta čas sporen le en vikend stik, saj je sodišče z začasno odredbo določilo tri vikend stike, predlagateljica pa predlaga dva.
6.Odločitev prvostopenjskega sodišča, da z začasno odredbo (začasno) uredi delno drugačen režim stikov, kot je bil ta določen z omenjeno sodno poravnavo, je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ), po kateri sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
7.Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebo. Brez tega je otrokova korist ogrožena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, kar je med udeležencema nesporno, da se stiki otrok z nasprotnim udeležencem že od januarja 2026 ne izvajajo več z izmeničnim tedenskim bivanjem pri vsakem staršu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo. Otroka večino časa preživita pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu pa sta bila v tem času le dvakrat. Ugotovilo je tudi, da sta udeleženca nezmožna konstruktivnega dialoga v zvezi z izvrševanjem stikov. Neizvrševanje stikov, katerih namen je v omogočanju vzpostavitve oziroma ohranjanju občutka povezanosti in navezanosti otroka na (oba) roditelja in obratno, lahko vodi do odtujitve otrok od roditelja, ki mu stiki niso omogočeni, kar pa, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, nedvomno predstavlja škodo, ki je težko popravljiva.
8.Sodišče prve stopnje je zato z začasno odredbo pravilno poseglo v obstoječi režim stikov, ki se niso izvrševali, tako da je v času, ko otroka obiskujeta šolski pouk, določilo stike z očetom ob vikendih (prve tri vikende v mesecu), en vikend in med tednom pa sta otroka pri predlagateljici. Pri tem je poudarilo, da je z izpodbijano odločitvijo sledilo cilju vzpostavitve režima jasno določenih rednih stikov, ki se bodo tudi dejansko izvajali in zato kot sredstvo prisile določilo tudi izrek denarne kazni v primeru kršitve z začasno odredbo določene zapovedi o načinu njihovega izvrševanja. Ključno je namreč, da se tako določeni stiki izvajajo redno in se ne prilagajajo trenutnim vzgibom in željam otrok, dolžnost matere pa je pripraviti oba otroka na stike z očetom, ju k stikom z očetom spodbujati ter opustiti vse, kar bi lahko izvrševanje stikov oteževalo. Določitev stikov med vikendi je tudi skladna z voljo otrok, ki jo v pritožbi izpostavlja predlagateljica in je bila izražena v razgovoru obeh otrok s psihologinjo CSD.
9.Kot je bilo navedeno, stiki otrok oziroma preživljanje časa s staršema v času poletnih šolskih počitnic dejansko ostajajo nespremenjeni. Kljub temu, da predlagateljica s pritožbo očita izpodbijani odločitvi, da temelji na neizpolnjenosti pogoja za izdajo začasne odredbe, pa hkrati meni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče stike tudi v tem obdobju omejiti, in sicer na vsak drugi vikend. V tem obdobju bo torej vsak od staršev z otrokoma preživel strnjeno po 14 dni, preostali mesec pa izmenično en teden z enim in drug teden z drugim staršem. Verjetnost, da bi bila otroka s tem ogrožena, ni izkazana.
10.Glede na navedeno in ker sodišče pri preizkusu izpodbijane odločitve tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).