Jedro

Znesek, zaplenjen v gotovini, je glede na določbo 1. odstavka 8. člena ZDen izvzet iz denacionalizacije.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo št. z dne 7. 3. 2007 pokojni upravičenki A.A., v obliki odškodnine vrnil podržavljeno premično premoženje - ročno uro znake Wetta, avstrijski zlatnik in zapestnico v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 3.351,93 DEM (1. točka izreka); postavil skrbnico za poseben primer (2. točka izreka); Slovenski odškodninski družbi naložil, da izroči obveznice skrbnici v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe (3. točka izreka); zavrnil zahtevek za višjo odškodnino za podržavljeno zapestnico (4. točka izreka); in zavrnil zahtevek za denacionalizacijo zneska v višini 78.000,00 din ter zahtevek za denacionalizacijo masti in špeha. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zoper navedeno odločbo z odločbo št. z dne 22. 6. 2007 zavrnil. Upravna organa ugotavljata, da je tožnica vložila zahtevo za denacionalizacijo premičnega premoženja, podržavljenega materi A.A. s kazensko sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. ... z dne 22. 11. 1949. Zahtevi je priložila popis in cenitev premoženja. Prvostopni organ je ugotovil, da je bivša lastnica upravičena do vrnitve premoženja, njegovo vrednost pa je ugotavljal na podlagi popisa in cenitve iz časa podržavljenja s pomočjo izvedenca. Glede 78.000,00 din zaplenjenega denarja in glede domnevno neustrezno ocenjene vrednosti zapestnice vlagateljici ni priznal pravice do njihove vrnitve, saj se podržavljen denar v postopku denacionalizacije ne vrača, vlagateljica pa ni uspela pridobiti nikakršne verodostojne listine, iz katere bi izhajala drugačna vrednost zaplenjene zapestnice, kot je navedena v cenilnem zapisniku iz časa podržavljenja. Drugostopni organ ocenjuje odločitev prvostopnega organa kot pravilno v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) in določili Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju: Navodilo). ZDen med premoženjem, ki se vrača po tem zakonu, šteje premične in nepremične stvari ter podjetja oziroma kapitalske deleže osebnih in kapitalskih družb (8. člen ZDen). Kaj sodi med premično premoženje, določa ZDen v 17. členu. Med premičnim premoženjem zakon ne navaja podržavljenega denarja, pač pa pravico do vrnitve veže zgolj na premičnine kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti, na premičnine večje vrednosti ter na osebne predmete upravičencev ali na predmete posebne priljubljenosti. V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno ugotovljeno, da je bila A.A. podržavljena gotovina v višini 78.000,00 din in ne pohištvo oziroma material za pohištvo. Kot pravilno pa drugostopni organ ocenjuje tudi odločitev glede zapestnice in odločitev za mast in špeh, saj pravica do vrnitve, glede na ZDen, za generične stvari ne obstaja.

Tožnica izpodbija odločbi obeh organov iz razloga, ker se ji ne prizna odškodnina za 78.000,00 din. Meni, da je bilo v denacionalizacijskem postopku nesporno ugotovljeno, da je bil A.A. podržavljen denar. Meni, da trditev glede narave denarja ne vzdrži. Dejstvo je, da je denar ekvivalent za premične, nepremične in druge stvari. Z denarjem je izražena njegova vrednost. V konkretnem primeru je pokojna A.A. kupila spalnico. Z denarjem, ki je bil zaplenjen, jo je plačala. V kolikor bi bila spalnica že izročena kupcu, bi bila spalnica zaplenjena, ker ni bila, je bil zaplenjen denar. V danem primeru odpove logika, ki govori v smeri, da denarja (vrednost pohištva) ni mogoče vrniti, ker denar ni naveden v ZDen kot predmet vračanja. V konkretnem primeru je povezava denarja in pohištva popolnoma jasna. V kolikor bi izvajalec že izročil pohištvo naročniku oz. bi bilo pohištvo že izdelano, bi bila premičnina (ocenjena glede na dokaze na 78.000,00 din) zaplenjena in bi sedaj obstojal pravni temelj za vrnitev njene vrednosti. Predlaga odpravo odločb organov v delu, ki govori o tem, da ni mogoče vrniti 78.000,00 din, v obliki odškodnine in povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom SOD na tožbo ni odgovorila.

Glede na 5. odstavek 17. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče šteje kot toženko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa drugostopni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan.

Tožba ni utemeljena.

V upravnem sporu ostaja med strankami sporno, ali je pok. A.A. upravičena do denacionalizacije tudi za zaplenjenih 78.000,00 din. V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da je bil naveden znesek zaplenjen v gotovini, kar je edino relevantno dejstvo glede opredelitve predmeta podržavljenega premoženja (nerelevantne so torej vse tožbene navedbe, da je bil denar namenjen za pohištvo in da bi bilo zaplenjeno pohištvo, če bi bilo izdelano oziroma dostavljeno).

Ob ugotovitvi, da je bila zaplenjena gotovina, pa sodišče v celoti pritrjuje odločitvi organov, ki sta denacionalizacijo za to podržavljeno premoženje siceršnji upravičenki odrekla. Glede na določbo 1. odstavka 8. člena ZDen so iz denacionalizacije izvzete premoženjske pravice oziroma premoženje, ki izrecno v navedenem zakonskem določilu ni navedeno. Ob tem, ko ZDen v 8. členu določa, da se za premoženje v smislu tega zakona štejejo premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih in kapitalskih družb, je po mnenju sodišča določbo 8. člena o tem, da ZDen priznava denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno po predpisih, navedenih v 3. členu ter v okviru in na način iz 4. in 5. člena, mogoče razlagati le tako, da denacionalizacijo priznava le za premoženje, kot ga opredeljuje 8. člen ZDen. To pa pomeni, da ZDen ne priznava denacionalizacije vseh premoženjskih pravic, ampak glede na opredelitev predmeta denacionalizacije v 1. odstavku 8. člena le denacionalizacijo lastninske pravice na v tem členu navedenih stvareh. Zato se po ZDen ne more zahtevati denacionalizacija gotovine, saj le-te tudi ne uvrščamo med premične stvari v smislu 8. člena ZDen, kajti že po naravi stvari gotovina ne ustreza značilnostim premičnih stvari, kot izhaja iz 17. člena ZDen, ki ureja vračanje premičnin. Tako stališče je izrecno glede terjatev že večkrat zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS (U 659/93 z dne 13. 10. 1994, U 708/93 z dne 30. 11. 1994, U 94/94 z dne 13. 12. 1995), pri čemer sodišče meni, da razlikovanje, v postopkih denacionalizacije, med podržavljeno terjatvijo in gotovino ne bi bilo pravno utemeljeno in upravičeno glede na določbi 8. člena in 17. člena ZDen.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.