Jedro

Plačilo stroškov v pavšalnem znesku, kot ga določa 22. člen Pravilnika, ni predvideno za primer, kot je obravnavani. Prvostopenjsko sodišče je že samo ugotovilo, da v danem primeru ne gre za postopek, ki bi se končal brez razdelitve upnikom, saj je bila opravljena razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 162.958,44 EUR.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka v pavšalnem znesku 1.894,00 EUR.

2. Upnica R. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka v pavšalnem znesku 1.894,00 EUR, ker je ocenilo, da znesek, ki je določen kot pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, v smislu 22. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08; v nadaljevanju Pravilnik) predstavlja tisti minimalni znesek stroškov, pod katerimi stroški v stečajnem postopku sploh ne morejo nastati.

5. Pritožbeno sodišča pritrjuje pritožnikovi trditvi, da plačilo stroškov v pavšalnem znesku, kot ga določa 22. člen Pravilnika, ni predvideno za primer, kot je obravnavani. Prvostopenjsko sodišče je že samo ugotovilo, da v danem primeru ne gre za postopek, ki bi se končal brez razdelitve upnikom, saj je bila opravljena razdelitev posebne razdelitvene mase v znesku 162.958,44 EUR. Zato tudi ni imelo podlage za izdajo soglasja upravitelju za plačilo stroškov stečajnega postopka v pavšalnem znesku 1.894,00 EUR.

6. Upravitelj ima v skladu z določbo prvega odstavka 105. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog in pristojnosti upravitelja, torej do povrnitve dejanskih stroškov. Sodišče v predračunu stroškov stečajnega postopka, ki ga določi na predlog upravitelja, navede tudi, kateri stroški upravitelja in v kakšni višini mesečno bodo nastali. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v predračunu stroškov stečajnega postopka med drugim predvideni kot tekoči stroški stečajnega postopka tudi stroški pisarniškega poslovanja v višini 50,00 EUR mesečno oziroma skupno za deset mesecev 500,00 EUR ter stroški kilometrin v višini 555,00 EUR, torej skupaj 1.055,00 EUR. Kakšni stroški so upravitelju dejansko nastali, ni razvidno niti iz izpodbijanega sklepa niti iz predloga upravitelja, ki sicer vsebinsko predstavlja tudi predlog za povračilo prej omenjenih stroškov. S tem vprašanjem, ki je pravnoodločilno za presojo utemeljenosti upraviteljevega predloga za plačilo stroškov, se prvostopenjsko sodišče, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni ukvarjalo. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

7. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Prvostopenjsko sodišče naj pri ponovnem odločanju o predlogu upravitelja upošteva zgoraj nakazana materialnopravna izhodišča, ki jih je izpostavilo pritožbeno sodišče.