Jedro

Če je toženka v programu razreševanja presežnih delavcev izhajala iz potreb na posameznih delovnih mestih, oz. iz ukinitve delovnih mest, po mnenju sodišča ni kršila načela enakopravnega obravnavanja delavcev, ki so primerljivi zlasti v okviru delovnega mesta, kot osnovnega organizacijskega nivoja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 11.5.1995 in 23.6.1995, o opredelitvi tožnika za trajni presežek s posledičnim prenehanjem delovnega razmerja po izteku 6 mesečnega odpovednega roka ter za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo. Pri tem je ugotavljalo, da je tožniku delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo na podlagi sprejetega programa reševanja trajno presežnih delavcev, ker je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno in ker se kljub skrbi za dva otroka ni uvrščal med pred prenehanjem delovnega razmerja zaščitene kategorije delavcev.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem opozarja, da bi morala tožena stranka postopek reševanja viška delavcev izvesti pred zaposlitvijo večine delavcev v novi hčerinski firmi N. d.o.o., ki je prevzela celotno proizvodno dejavnost, tudi pri reševanju viška izmed preostalih delavcev pri toženki pa bi morala toženka upoštevati izločilne kriterije, ne pa da je bil tožnik opredeljen kot trajni višek zgolj zaradi ukinitve svojega delovnega mesta.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi dovolj razčiščenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev postopka, na katere mora, ob obravnavi pritožbe, paziti po uradni dolžnosti.

Z načinom prezaposlitve večine delavcev tožene stranke v novi družbi N.d.o.o. tožena stranka ni kršila zakonskih določb o prenehanju delovnega razmerja in zaposlitvi delavcev. Prav tako je tožena stranka v okviru zakonito sprejetega programa reševanja presežnih delavcev z dne 11.5.1995 utemeljeno izhajala iz opredeljevanja presežnih delavcev po posameznih delovnih mestih. Delovno sodišče ni pristojno za odrejanje izbora kadrovskih rešitev delodajalcem in odrejanje kroga primerljivosti delavcev pri izboru trajnih presežkov, razen kolikor izbrani pristopi pri delodajalcu ne zagotavljajo enakopravnega obravnavanja delavcev. Če je toženka v programu razreševanja presežnih delavcev izhajala iz potreb na posameznih delovnih mestih, oz. iz ukinitve delovnih mest, po mnenju sodišča ni kršila načela enakopravnega obravnavanja delavcev, ki so primerljivi zlasti v okviru delovnega mesta, kot osnovnega organizacijskega nivoja. Ker je bilo predlagateljevo delovno mesto ukinjeno, sta mu bila v skladu s sprejetim programom razreševanja presežkov delavcev zakonito izdana sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.